Franja

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste

sládek doux ; (oslajen) sucré ; figurativno suave, doucereux, mielleux

sladko vino vin doux
sladka voda (rek) eau douce (des rivières)
imeti sladek okus avoir un goût sucré (ali suave)
imam rad sladko kavo j'aime le café sucré
sladko sanjati faire de beaux rêves

sládek dulce ; (oslajen) endulzado, dulcificado; azucarado ; fig dulce, meloso, melifluo , fam almibarado

sladke besede palabras f pl melosas
imeti sladek okus tener sabor dulce
sladko sanjati tener dulces sueños
postati sladek dulcificarse

sladoled samostalnik
(sladica) ▸ fagylalt, jégkrém

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

slán (-a -o) adj.

1. salato, salmastro, salso:
slan okus sapore salato; salato, salmastro
imeti slan okus sapere di salmastro
slane palčke salatini
slane preste ciambelline salate
pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare

2. salato:
slani izviri sorgenti salate
slana puščava deserto salato

3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato

4. pren. (zelo visok) salato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
geol. slani vrelec salinella

slivov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
2. (o drevesu) ▸ szilva-
3. (o plodu) ▸ szilva-
4. (o barvi) ▸ szilva-Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

spice [spáis]

1. samostalnik
dišava, začimba; vonj po začimbi
figurativno priokus; trohica, ščepec, nadih, majhna doza

a dealer in spice trgovec z začimbami, dišavami
to have a spice of imeti okus po
there is a spice of malice in him v njem je nekaj zlobnega

2. prehodni glagol
začiniti (z dišavami)
figurativno zabeliti, začiniti z duhovitostjo itd.

to spice with wit zabeliti (pogovor) z duhovitimi opazkami

Stroh (-/e/s, ohne Plural) slama; im Stroh schlafen: na slami; brennen wie Stroh goreti kot slama; schmecken wie Stroh imeti okus kot bi slamo jedel; figurativ leeres Stroh dreschen mlatiti prazno slamo

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

superfine [sjú:pəfain]

1. pridevnik
izredno (zelo) fin; izvrsten, odličen; prefinjen

superfine taste prefinjen okus; trgovina posebno dobre kakovosti

2. samostalnik
množina blago odlične kakovosti

suret, te [sürɛ, t] adjectif kiselkast

goût masculin suret kiselkast okus
pommes féminin pluriel surettes kiselkasta jabolka

sweet¹ [swi:t]

1. pridevnik (sweetly prislov)
sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
pogovorno gladek, miren, brez truda

at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
a sweet one sleng krepak udarec
sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
a sweet tooth figurativno sladkosnednost
a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
my sweet one! moj ljubi!
to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
to be sweet with dišati po
this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
to have a sweet taste imeti sladek okus
to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

2. prislov

to smell sweet blago dišati
to taste sweet imeti sladek okus

taedium -iī, n (taedēre)

1. gnus, priskuta, stud, ostuda, odpor, ogaba, omŕza, mržnja, naveličanje, naveličanost, zoprn občutek ipd.; abs.: O., Tib., Plin. iun., T., Iuv., Petr. idr., sollicitum mihi taedium H., taedium pati L. čutiti, taedium parĕre Q., oppugnatio urbium obsidentibus … taedium affert L. omrzi, vinum in taedium venit Plin. se priskuti, animalia, quae faciunt taedium Plin. ki se nam gabijo (gnusijo, grdijo); z objektnim gen.: Auct. b. Alx., Plin., Q., Gell. idr., taedium rerum adversarum S., longinquae obsidionis L., taedium movere sui T., ipsos belli taedium cepit L. so se naveličali vojne, educationis taedium suscipere libenter Plin. iun. neprijetnosti vzgoje; v pl.: taedia laudis V., nec taedia coepti ulla mei capiam O. in moj začetek mi ne bo omrzel (postal zoprn).

2. metaf. gnusna stvar, gnusoba, (na)gnusnost ipd.: vetustas oleo taedium affert Plin. gnusen (žaltav, žarek) okus, blattarum genus taedio invisum Plin., non sunt ea taedia (= muhice, mušice) in metallis Plin., taedia animalium (uši) capillis increscunt Plin.

terreux, euse [tɛrö, z] adjectif prstén, zemeljski, prstene barve; brez leska; umazan od prsti

goût masculin terreux okus po zemlji
teint masculin terreux polt prstene barve

terroir [tɛrwar] masculin tla, zemlja, pokrajina, regija

écrivain masculin du terroir pisatelj regionalist
goût masculin de terroir okus po zemlji
employer des mots du terroir uporabljati regionalne besede
sentir le terroir dišati po zemlji; figuré ne moči utajiti svoj regionalni (kmečki) izvor

terruño moški spol zemlja, prst

apego al terruño ljubezen do domače grude
sabor al terruño okus po zemlji pri vinu; fig lokalna barvitost

tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

tipo del cambio (trg) tečaj
tipo de descuento diskontna mera
tipo legal zakonita obrestna mera
tipo grueso masten tisk
tipo de intereses obrestna mera
al tipo de po ceni, po tečaju
es el tipo de un usurero je tip oderuha
no es mi tipo (pop) to ni moj okus
tipos pl tiskane črke