ropa ženski spol (telesno) perilo; blago, tkanina; obleka; brisača; toplo (zimsko) perilo
ropa blanca belo perilo
ropa de cama posteljno perilo
ropa hecha konfekcijska obleka
ropa interior telesno perilo
ropa ligera, ropa de verano lahko (poletno) perilo
ligero de ropa lahko oblečen; pop na pol nag (plesalka)
ropa de mesa namizno perilo
ropa sucia (limpia) umazano (čisto) perilo
ropa vieja staro blago; fig izkuhano jušno meso
colar (tender) la ropa namočiti (obesiti) perilo
cambiar la ropa menjati perilo
mudar (ali cambiar) la ropa preobleči se
planchar (calandrar) la ropa likati (mongati) perilo
poner como ropa de pascua (a) koga hudo obrekovati, koga raztrgati
ponerse ropa limpia sveže perilo obleči
a quema ropa iz neposredne bližine (izstreljen); nenadoma, nepričakovano
quitarse la ropa sleči se
no tocar la ropa (a) komu se prav nič ne približati
a toca ropa čisto od blizu
ropas pl obleka, oblačila
ropas hechas izgotovljena (konfekcijska) obleka
en ropas menores v negližeju
Zadetki iskanja
- saper [sape] verbe transitif (s)podkopati (tudi figuré); minirati
se saper (populaire) obleči se
être bien sapé (populaire) biti dobro oblečen
saper une muraille spodkopati zid
la mer sape les falaises morje spodkopava strmo skalnato obalo
saper les fondements de la morale spodkopati temelje morale - Schale, die, (-, -n) skodelica; skleda; Baukunst, Architektur, Obst, Physik lupina; Tierkunde oklep, lupina; beim Korn: luskinica; Luftfahrt okrov; Technik skodela, čaša, lupina; Jagd parkelj; kleine/winzige Schale skledica; in Schale sein biti oblečen po predpisih, biti praznično oblečen; sich in Schale werfen lepo se obleči
- sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona
à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer - sight1 [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa
in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu - slip into
smukniti v; skrivaj se vtihotapiti, zdrsniti v, neopazno pr(e)iti v
to slip into one's trousers smukniti v (hitro natakniti si, obleči) hlače
a mistake has slipped into the account napaka se je vrinila v račun
he slips into the meal sleng pohlepno jé (obed) - smoking samostalnik
(oblačilo) ▸ szmokingsmoking z metuljčkom ▸ szmoking csokornyakkendőveleleganten smoking ▸ elegáns szmokingčrn smoking ▸ fekete szmokingklasičen smoking ▸ klasszikus szmokingnadeti smoking ▸ szmokingot öltobleči smoking ▸ szmokingba öltözik, szmokingot húznositi smoking ▸ szmokingot visel - sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)
1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.
2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.
Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde. - srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift
brez srájce shirtless
nočna moška srájca nightshirt
ženska nočna srájca nightdress, nightgown
srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
izdelovalec srájc shirtmaker
le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
železna srájc zgodovina coat of mail
poškrobljena srájc starched shirt
platno za srájce shirting
ovratnik pri srájci shirt-collar
manšete pri srájci shirt-cuffs pl
biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
obleči komu srájco to help someone on with his shirt
obleči (si) srájco to put one's shirt on
stara navada je železna srájca habit is second nature - srájca chemise ženski spol
flanelasta srajca chemise de flanelle
mašna srajca (religija) aube ženski spol
moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
mrežna srajca chemise en cellular
spalna srajca chemise de nuit
verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
črne srajce (fašisti) chemises noires
v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
preobleči (si) srajco changer de chemise
do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises - srájca camisa f
flanelasta srajca camisa de franela
moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
spalna srajca camisón m; camisa de noche
črne srajce (fašisti) fascistas m pl
mašna srajca (rel) alba f
mrežna srajca camiseta f de malla
spokorna srajca (rel) cilicio m
verižna srajca cota f de malla
v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
preobleči (si) srajco mudarse la camisa
koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
številka (širina) srajce número m de camisa
trgovina, tovarna srajc camisería f
ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa - súknja (-e) f obl. giubba; cappotto:
salonska suknja marsina
star. obleči belo suknjo andare militare
nositi vojaško suknjo fare il militare
črna suknja talare; ekst. prete - suknjič samostalnik
(oblačilo) ▸ zakóžep suknjiča ▸ zakózsebsleči suknjič ▸ zakót levetobleči suknjič ▸ zakót felvesz, zakót húzusnjen suknjič ▸ bőrzakónositi suknjič ▸ zakót hordtvidast suknjič ▸ tweedzakórokav suknjiča ▸ zakó ujjaeleganten suknjič ▸ elegáns zakóžameten suknjič ▸ bársonyzakóovratnik suknjiča ▸ zakó gallérjagumb suknjiča ▸ zakó gombjaodpeti suknjič ▸ zakót kigombolkarirast suknjič ▸ kockás zakóPovezane iztočnice: jahalni suknjič, lovski suknjič, pilotski suknjič, vojaški suknjič - súknjič jacket; coat
obleči (sleči) súknjič to put on (to take off) one's jacket - svečáno adv. solennemente:
svečano pogrniti mizo imbandire la tavola
svečano priseči giurare solennemente; knjiž. fare sacramento
svečano se obleči pararsi - svéž frais ; (nov) nouveau ; (nedaven) récent, de nouvelle date
sveže cvetlice fleurs fraîches
sveže jajce œuf frais (pondu)
svež kruh pain frais
sveže sadje fruits frais (cueillis)
sveže perilo du linge propre
sveža zelenjava légumes frais (ali verts)
sveže obrit (umit) rasé (lavé) de frais
sveže pleskano! (opozorilo) peinture fraîche!
imeti kaj v svežem spominu avoir quelque chose présent à la mémoire
obleči sveže perilo changer de linge, se changer
obleči svežo srajco mettre une chemise propre
sveže preobleči posteljo changer les draps d'un lit
iti na svež zrak aller prendre l'air - svéž (-a -e) adj.
1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco
2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde
3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove
4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche
5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie - svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente
sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
svež kruh pan m del día, pan fresco
sveže maslo manteca f fresca
sveže sadje fruta f fresca
sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
svež in čil animado y resuelto
svežega videza de aspecto sano y robusto
sveže obrit recién afeitado
sveže pleskan recién pintado
sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
sveže ribe pescado m fresco
sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
obleči svežo srajco mudar la camisa
sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco - škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
(v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia) - talár gown
nositi talár to be gowned
obleči talár to gown
oseba v talárju gownsman, pl -men