Franja

Zadetki iskanja

  • ropa ženski spol (telesno) perilo; blago, tkanina; obleka; brisača; toplo (zimsko) perilo

    ropa blanca belo perilo
    ropa de cama posteljno perilo
    ropa hecha konfekcijska obleka
    ropa interior telesno perilo
    ropa ligera, ropa de verano lahko (poletno) perilo
    ligero de ropa lahko oblečen; pop na pol nag (plesalka)
    ropa de mesa namizno perilo
    ropa sucia (limpia) umazano (čisto) perilo
    ropa vieja staro blago; fig izkuhano jušno meso
    colar (tender) la ropa namočiti (obesiti) perilo
    cambiar la ropa menjati perilo
    mudar (ali cambiar) la ropa preobleči se
    planchar (calandrar) la ropa likati (mongati) perilo
    poner como ropa de pascua (a) koga hudo obrekovati, koga raztrgati
    ponerse ropa limpia sveže perilo obleči
    a quema ropa iz neposredne bližine (izstreljen); nenadoma, nepričakovano
    quitarse la ropa sleči se
    no tocar la ropa (a) komu se prav nič ne približati
    a toca ropa čisto od blizu
    ropas pl obleka, oblačila
    ropas hechas izgotovljena (konfekcijska) obleka
    en ropas menores v negližeju
  • saper [sape] verbe transitif (s)podkopati (tudi figuré); minirati

    se saper (populaire) obleči se
    être bien sapé (populaire) biti dobro oblečen
    saper une muraille spodkopati zid
    la mer sape les falaises morje spodkopava strmo skalnato obalo
    saper les fondements de la morale spodkopati temelje morale
  • Schale, die, (-, -n) skodelica; skleda; Baukunst, Architektur, Obst, Physik lupina; Tierkunde oklep, lupina; beim Korn: luskinica; Luftfahrt okrov; Technik skodela, čaša, lupina; Jagd parkelj; kleine/winzige Schale skledica; in Schale sein biti oblečen po predpisih, biti praznično oblečen; sich in Schale werfen lepo se obleči
  • sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

    à mon sens po mojem (mnenju)
    au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
    en un sens v nekem pogledu, oziru
    en tous sens v vseh smereh
    en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
    sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
    sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
    cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
    sens devant derrière narobe
    sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
    sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
    sens commun, bon sens zdrava pamet
    sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
    sens giratoire krožni promet
    sens de l'orientation orientacijski čut
    mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
    organes masculin pluriel des sens čutila
    voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
    mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
    perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
    reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
    tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
    tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer
  • sight1 [sáit] samostalnik
    vid
    figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
    množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
    pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
    fotografija iskalo
    pogovorno masa, množina, kup
    ameriško, sleng šansa

    in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
    on sight na (prvi) pogied
    at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
    out of sight iz vida, zunaj obzorja
    within sight of v vidiku, v vidu
    a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
    a sight for the gods prizor za bogove
    a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
    sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
    bad (good) sight slab (dober) vid
    the loss of sight izguba vida; oslepitev
    long sight daljnovidnost
    a long sight better daleč boljši
    second sight figurativno preroški dar
    payable at (on) sight plačljiv na pokaz
    short (near) sight kratkovidnost
    out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
    out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
    it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
    it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
    it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
    to be in sight of videti
    to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
    to come in sight pokazati se
    it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
    to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
    to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
    to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
    to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
    to keep in sight imeti v vidu
    to know by sight poznati po videzu
    what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
    to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
    to lose one's sight oslepeti
    the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
    I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
    to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
    to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
    to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
    to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
    I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
    to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
    to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu
  • slip into
    smukniti v; skrivaj se vtihotapiti, zdrsniti v, neopazno pr(e)iti v

    to slip into one's trousers smukniti v (hitro natakniti si, obleči) hlače
    a mistake has slipped into the account napaka se je vrinila v račun
    he slips into the meal sleng pohlepno jé (obed)
  • smoking samostalnik
    (oblačilo) ▸ szmoking
    smoking z metuljčkom ▸ szmoking csokornyakkendővel
    eleganten smoking ▸ elegáns szmoking
    črn smoking ▸ fekete szmoking
    klasičen smoking ▸ klasszikus szmoking
    nadeti smoking ▸ szmokingot ölt
    obleči smoking ▸ szmokingba öltözik, szmokingot húz
    nositi smoking ▸ szmokingot visel
  • sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

    1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

    2. metaf.
    a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
    b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

    Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.
  • srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift

    brez srájce shirtless
    nočna moška srájca nightshirt
    ženska nočna srájca nightdress, nightgown
    srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
    srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
    londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
    izdelovalec srájc shirtmaker
    le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
    železna srájc zgodovina coat of mail
    poškrobljena srájc starched shirt
    platno za srájce shirting
    ovratnik pri srájci shirt-collar
    manšete pri srájci shirt-cuffs pl
    biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
    obleči komu srájco to help someone on with his shirt
    obleči (si) srájco to put one's shirt on
    stara navada je železna srájca habit is second nature
  • srájca chemise ženski spol

    flanelasta srajca chemise de flanelle
    mašna srajca (religija) aube ženski spol
    moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
    mrežna srajca chemise en cellular
    spalna srajca chemise de nuit
    verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
    črne srajce (fašisti) chemises noires
    v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
    dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
    menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
    obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
    sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
    preobleči (si) srajco changer de chemise
    do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
    še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
    izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
    gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
    tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
    trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises
  • srájca camisa f

    flanelasta srajca camisa de franela
    moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
    spalna srajca camisón m; camisa de noche
    črne srajce (fašisti) fascistas m pl
    mašna srajca (rel) alba f
    mrežna srajca camiseta f de malla
    spokorna srajca (rel) cilicio m
    verižna srajca cota f de malla
    v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
    dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
    menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
    obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
    preobleči (si) srajco mudarse la camisa
    koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
    še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
    izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
    številka (širina) srajce número m de camisa
    trgovina, tovarna srajc camisería f
    ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa
  • súknja (-e) f obl. giubba; cappotto:
    salonska suknja marsina
    star. obleči belo suknjo andare militare
    nositi vojaško suknjo fare il militare
    črna suknja talare; ekst. prete
  • suknjič samostalnik
    (oblačilo) ▸ zakó
    žep suknjiča ▸ zakózseb
    sleči suknjič ▸ zakót levet
    obleči suknjič ▸ zakót felvesz, zakót húz
    usnjen suknjič ▸ bőrzakó
    nositi suknjič ▸ zakót hord
    tvidast suknjič ▸ tweedzakó
    rokav suknjiča ▸ zakó ujja
    eleganten suknjič ▸ elegáns zakó
    žameten suknjič ▸ bársonyzakó
    ovratnik suknjiča ▸ zakó gallérja
    gumb suknjiča ▸ zakó gombja
    odpeti suknjič ▸ zakót kigombol
    karirast suknjič ▸ kockás zakó
    Povezane iztočnice: jahalni suknjič, lovski suknjič, pilotski suknjič, vojaški suknjič
  • súknjič jacket; coat

    obleči (sleči) súknjič to put on (to take off) one's jacket
  • svečáno adv. solennemente:
    svečano pogrniti mizo imbandire la tavola
    svečano priseči giurare solennemente; knjiž. fare sacramento
    svečano se obleči pararsi
  • svéž frais ; (nov) nouveau ; (nedaven) récent, de nouvelle date

    sveže cvetlice fleurs fraîches
    sveže jajce œuf frais (pondu)
    svež kruh pain frais
    sveže sadje fruits frais (cueillis)
    sveže perilo du linge propre
    sveža zelenjava légumes frais (ali verts)
    sveže obrit (umit) rasé (lavé) de frais
    sveže pleskano! (opozorilo) peinture fraîche!
    imeti kaj v svežem spominu avoir quelque chose présent à la mémoire
    obleči sveže perilo changer de linge, se changer
    obleči svežo srajco mettre une chemise propre
    sveže preobleči posteljo changer les draps d'un lit
    iti na svež zrak aller prendre l'air
  • svéž (-a -e) adj.

    1. fresco:
    svež kruh pane fresco
    sveža hrana cibi freschi
    sveža jajca uova fresche
    sveže ribe pesce fresco

    2. pren. fresco, recente, caldo:
    sveže novice notizie recenti, calde

    3. pren. fresco, nuovo:
    sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

    4. (hladen) fresco, freddo:
    svež veter vento freddo
    sveža jutra mattinate fresche

    5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
    dovajati svež zrak portare aria fresca
    obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
    svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
    ekst. sveža novica primizie
  • svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

    sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
    svež kruh pan m del día, pan fresco
    sveže maslo manteca f fresca
    sveže sadje fruta f fresca
    sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
    svež in čil animado y resuelto
    svežega videza de aspecto sano y robusto
    sveže obrit recién afeitado
    sveže pleskan recién pintado
    sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
    sveže ribe pescado m fresco
    sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
    imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
    obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
    obleči svežo srajco mudar la camisa
    sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
    vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco
  • škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
    (v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
    obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)
  • talár gown

    nositi talár to be gowned
    obleči talár to gown
    oseba v talárju gownsman, pl -men