Franja

pneumatology [nju:mətɔ́lədži] samostalnik
filozofija nauk o duhovnih bitjih
religija nauk o sv. duhu; pnevmatika (nauk)

poetics [pouétiks] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) poetika, nauk o pesništvu

polygenism [pəlídžənizəm] samostalnik
nauk o nastanku človeških ras od različnih prednikov

pomologie [pɔmɔlɔži] féminin nauk o sadjarstvu

pomology [poumɔ́lədži] samostalnik
pomologija, nauk o sadjarstvu

posologia f

1. farm., med. pozologija, nauk o odmerjanju zdravil

2. doziranje

posology [pəsɔ́lədži] samostalnik
medicina nauk o uporabi mamil v dovoljenih količinah

postmillennialism [póustmiléniəlizəm] samostalnik
religija nauk o vrnitvi Kristusa po tisoč letih

potamology [pɔtəmɔ́lədži] samostalnik
nauk o rekah

Prädestinationslehre, die, nauk o predestinaciji

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

propaedeutics [proupi:djú:tiks] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) propedevtika, pripravljalni nauk

propédeutique [-pedötik] féminin propedevtika, pripravljalni, uvodni nauk ali znanje (za kako znanost ali umetnost); obvezen pripravljalni tečaj na nekaterih fakultetah in visokih šolah

prosody [prɔ́sədi] samostalnik
prozodija, nauk o tvorbi stihov, nauk o kvantiteti zlogov

prosthetics [prɔsɵétiks] samostalnik množina (edninska konstrukcija)
medicina nauk o protetiki, protetika

pròzōdija ž (gr. prosodia) prozodija, nauk o kvantiteti in naglasu zlogov

psilanthropy [sailǽnɵrəpi] samostalnik
psilantropizem, nauk o človeškem poreklu Kristusa

psychiatrie [-kjatri] féminin nauk o zdravljenju duševnih bolezni, psihiatrija

psychopathology [saikoupəɵɔ́lədži] samostalnik
psihopatologija, nauk o duševnih boleznih

psychosomatique [-kozɔmatik] adjectif psihomatičen; féminin psihomatika, nauk o odnosih med telesom in dušo