Franja

pozná(va)nje connaissance ženski spol , notion ženski spol

pozna(va)nje kraja, ljudi connaissance des lieux, des hommes (ali de la nature humaine)
pozna(va)nje sveta connaissance (ali expérience ženski spol) du monde

pozná(va)nje conocimiento m

temeljito poznavanje sólidos conocimientos m pl
poznavanje kraja (ljudi) conocimiento del lugar (de la naturaleza humana)
poznavanje sveta conocimiento (ali experiencia f) del mundo

prae-fluō -ere (prae in fluere) mimo teči: infimā valle praefluit Tiberis L., praefluebat amnis vado incerto T., interim flumini Arsaniae (is castra praefluebat) pontem imposuit T., duo cingunt eam flumina, Clausala [a] latere urbis quod in orientem patet praefluens, Barbanna ab regione occidentis L., sin submotus longius a collibus erit amnis et loci salubritas editiorque situs ripae permittet superponere villam praefluenti Col., applicuerunt se flumini, quod altis in ea regione ripis praefluebat Front., Florentini praefluenti Arno adpositi Plin., cum praefluentes aquae tibiis fidibusque concinerent Fl.; pogosto pesn. trans., pa tudi sicer z acc. kraja: sed quae Tibur aquae fertile praefluunt H., sic tauriformis volvitur Aufidus, qui regna Dauni praefluit Apuli H., Noricam provinciam T., amnis Cephisus praefluens Delphos Plin., Pergamum Plin., Aquileiam coloniam Plin., Aufidus ex Hirpinis montibus Canusium praefluens Plin.

prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
Baltika der Balte
južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
mesta Linz der Linzer
mesta Lübeck der Lübecker
mesta Riga der Rigaer
število prebivalcev die Einwohnerzahl

prepísati to copy (in writing), to make a copy; to transcribe; (v šoli nalogo) to copy, to crib

prepísati na čisto to make a fair copy, to copy out; (literarna kraja) to plagiarize
točno, dobesedno prepísati to copy out exactly, to copy to the letter; (v lepopisu, dokumente ipd.) to engross; (lastništvo) to convey, to transfer, to make over (property)
še enkrat prepísati to write out once again
prepisal je nalogo, vajo od mene he copied (ali cribbed) his exercise from me

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

prihájati (-am) imperf. ➞ priti

1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

prislóv adverbio m

prislov časa (kraja, načina) adverbio de tiempo (de lugar, de modo)

prislòv adverb

prislòv časa (kraja, načina) adverb of time (place, manner)

prislòv gramatikalno adverbe moški spol

prislov časa, kraja, načina adverbe de temps, de lieu, de manière

prislóven adverbial, circonstanciel

prislovno določilo časa, kraja complément circonstanciel de temps, de lieu

prislóven (-vna -o) adj.

1. lingv. avverbiale

2. lingv.
prislovno določilo complemento
prislovno določilo časa, kraja, načina, vzroka complemento di tempo, di luogo, di modo, di causa

priučeváti (-újem) | priučíti (-ím)

A) imperf., perf. addestrare, insegnare:
priučiti koga obrti insegnare un'arte a qcn.

B) priučeváti se (-újem se) | priučíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. imparare, apprendere

2. abituarsi:
priučiti se navadam kraja abituarsi alle usanze di un luogo

prolongar [g/gu] podaljšati, (za)vleči, zavlačevati, raztegniti; od-, pre-ložiti

prolongarse vleči se, zavlačevati se, ne biti ne konca ne kraja

prospectus [prɔspɛktüs] masculin prospekt

prospectus d'un hôtel, d'une station thermale prospekt hotela, topliškega kraja
distribuer, lancer un prospectus razdeliti, razposlati prospekt

prȕžiti -īm
I.
1. stegniti: pružiti ruku; pružiti jezik ekspr. stegniti jezik
2. ponuditi, nuditi, dati: pružiti čašu, ruku, pomoć; pružiti priliku, zaštitu; pružiti kome primjer nuditi komu zgled; pružimo jedan drugome ruku podajmo si roke
3. dati vbogajme: pružiti prosjaku
4. pružiti korak pohiteti
II. pružiti se
1. stegniti se: pružio se na zemlju, na krevet da se odmori
2. nuditi se: pružila se prilika
3. ravnica se pružila u nedolged ravnini ni konca ne kraja

querella ženski spol (pri)tožba; prepir, spor

formular una querella (criminal) por robo vložiti tožbo zaradi kraja
están siempre en querella vedno so si v laseh

rapine [rapin] féminin rop, ropanje, plenjenje; plen; izsiljevanje

rapine des soldats plenjenje, kraja vojakov

recommencer [-kɔmɑ̃se] verbe transitif zopet, znova, ponovno začeti (à, de nager plavati); verbe intransitif zopet se začeti

recommencer de plus belle zopet začeti, nadaljevati še močneje, še z večjo vnemo
voilà que ça recommence de plus belle! to postaja vse lepše!
c'est toujours à recommencer tega ni ne konca ne kraja
tout est à recommencer! vse je treba znova začeti!