Franja

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

balaninus 3 (gr. βαλάνινος) iz behenovega oreha (gl. balanus 2. b) γ)) pripravljen: oleum Plin.

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

balónac -nca m plašč, površnik iz balonske svile

balsameus 3 (balsamum) iz balzama: unguen Lact.

balsaminus 3 (balsamum) iz balzama, balzamov: oleum Plin.

Balte, der, (-n, -n) Balt; prebivalec Baltika, človek iz Baltika

bàluca ž dial. črno vino iz negotinske krajine

balustráda ž (fr. balustrade) balustrada, ograja iz modeliranih stebričkov

Bambushütte, die, koča iz bambusa

banáčanka ž brašno iz Banata

bának bánka m (n. Bank)
1. ognjišče: pristavi vode na -u
2. obzidek pri lončeni peči ali ognjišču; na tem obzidku ljudje sedijo ali ležijo: legao pokraj peći na banak
3. ploščad za počitek na stopnicah, na pobočju
4. terasa, nasip iz kamenja
5. nasuta zemlja med redmi v vinogradu: kopamo vinograd na banak
6. prod

banderijálac -lca m vojak iz banderija

bàndiža ž (ben.) dial. potepuštvo, beg iz šole: otišao đak u -u

bànījskī -ā -ō banijski, iz Banije: banijski partizani

baqueter [bakte] verbe transitif zajemati vodo iz šebra, iz škafa

baraquement [-kmɑ̃] masculin barake (za begunce, ujetnike, vojake), taborišče iz barak; nastanitev v barakah

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

Barchent- Jacke, Hose: iz barhenta

Bärenmütze, die, kapa iz medvedjega krzna