Franja

tôk tôka m, mest. u tóku, mn. tókovi tok, tek: tok rijeke; tokovi mnogih naših rijeka upravljeni su prema Beogradu; pustiti stvar da ide svojim -om pustiti stvar, naj gre svojo pot; u -u dana v teku dneva: pregovori su u -u pogajanja tečejo; bačva, bure na -u sod na pipi; bijeli tok med. beli tok

tók (-a) m

1. corrente (tudi elektr. ); corso:
tok nese čoln la corrente porta la barca
plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

2.
električni tok corrente elettrica, corrente
preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

3. pren. flusso, marea

4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
tok misli il flusso dei pensieri
tok dogodkov il corso degli avvenimenti
v toku šolanja nel corso degli studi

6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
politični tokovi correnti politiche
uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
elektr. anodni tok corrente anodica
elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
elektr. inducirani tok corrente di induzione
elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
fiz. energijski tok flusso energetico
fiz. svetlobni tok flusso luminoso
fiz. toplotni tok flusso termico
geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
morski tok corrente marina
zalivski tok corrente del Golfo
lit. tok zavesti flusso di coscienza
med. beli tok flusso bianco, leucorrea
menstruacijski tok flusso menstruale
meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente

tók¹ corriente (tudi fig) f ; el corriente eléctrica

istosmerni (izmenični) tok corriente f continua (alterna)
kroženje električnega toka circuito m
beli tok (med) flujo m blanco, leucorrea f
eno- (dvo-, tri-)fazni tok corriente f monofásica, (bifásica, trifásica)
indukcijski tok corriente inductora (ali de inducción)
mrtvi (morski, zračni) tok corriente de reposo (marina, atmosférica)
jaki (šibki) tok corriente f de alta (de baja) tensión
Zalivski tok corriente f del Golfo
izključiti (prekiniti) tok cortar (interrumpir) la corriente, cortar el circuito
vključiti tok cerrar el circuito, conectar la corrieute
plavati s tokom nadar a favor de la corriente, fig seguir la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente, (fig tudi) ir contra la corriente

tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
električni tok courant électrique
eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
jaki (šibki) courant fort (faible)
tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
svetilni tok flux lumineux
ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
vodni tok cours d'eau
vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
zemeljski tok courant tellurique
zračni tok courant atmosphérique
izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant

topol [ô] moški spol (topôla …) rastlinstvo, botanika die Pappel (beli Silber-Pappel, Weiß-Pappel, črni Schwarz-Pappel, sivi Grau-Pappel, balzamonosni Balsam-Pappel, kanadski Bastard-Schwarzpappel, laški Pyramiden-Pappel)

tôpol botanika peuplier moški spol

beli topol peuplier blanc
drevored topolov allée ženski spol de peupliers

tôpol (-ôla) m bot. pioppo (Populus):
beli topol pioppo bianco (Populus alba)
kanadski topol pioppo canadese (Populus canadensis)

tôpol bot álamo m

beli topol álamo blanco
drevored topolov alameda f

topòla ž topol: bijela (bela) topola bot. beli topol, Populus alba; crna topola bot. črni topol, Populus nigra

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trn¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Dorn (listni Blattdorn, koreninski Wurzeldorn); bodica: der Stachel
beli trn rastlinstvo, botanika (glog) der Weißdorn
črni trn rastlinstvo, botanika die Schlehe
ognjeni trn der Feuerdorn
porasel s trni dornenbesetzt
figurativno trn v peti ein Dorn im Auge
trn v telesu ein Pfahl im Fleisch

tŕn thorn; spine; prickle

brez tŕnov without a thorn, spineless, thornless
poln tŕnov thorny
beli tŕn hawthorn, (redko) whitethorn
črni tŕn blackthorn, sloe
to mi je tŕn v peti (figurativno) it is a thorn in my flesh (ali in my side)
moj uspeh mu je tŕn v peti he envies me my success
biti kot na tŕnih (figurativno) to be on tenterhooks, (žargon) to be like a cat on hot bricks
ni rože brez tŕna (there is) no rose without a thorn

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

tŕn (-a) m

1. spina; aculeo; punta; pruno:
trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

2. teh. spina:
trn za luknjanje spina
kalibrski trn calibro a tampone

3. anat. processo spinoso vertebrale

4. bot. pruno:
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

5. pren. spina, pruno:
trn zavisti la spina dell'invidia
biti na trnih stare sulle spine
v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

tun moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Thunfisch (beli Weißer Thunfisch, der Albacore, navadni Gewöhnlicher Thunfisch, pravi Roter/Großer Thunfisch, rumenoplavuti Gelbflossen-Thunfisch)

uglédati (-am) perf. scorgere, avvistare; adocchiare:
pren. ugledati beli dan venire alla luce, uscire, essere stampato (libro)
pren. ugledati luč sveta nascere

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
1. vodén: -o vino; -e oči
2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
3. za vodo: -a čaša
4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus