Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.
1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.
2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.
3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.
4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.
is, ea, id (nom. m. in n. iz demonstr. debla i; prim. gr. ἵ njega, gr. οὑτοσ-ί, got. is on, ita ono; vse druge obl. iz podaljšanega demonstr. debla ejo, fem. ejā) ta, ta, to; on, ona, ono.
I. Zaimek is je izključno determinativen, kar pomeni, da se vselej nanaša na kak predhodni subst. ali pa ga povzemamo z relativnim zaimkom. Tako stoji samostalniško in pridevniško: obviam mihi venit tuus puer; is mihi litteras abs te reddidit Ci., scio eum ita dixisse Ci., eam natam esse Ci., is est, an non est? Ter., iis condicionibus Ci., eā mente Ci. s tem namenom, ob eam causam, eā de re N., Ci. zato, in eum locum convenire C.; pogosto se, kadar povzema, zapostavlja: malleoli, plantae, sarmenta … nonne ea quemvis delectant? Ci., id ipsum honestum … id efficit Ci; v samostalniški rabi prav pogosto v gen. = sl. njegov, njun, njihov: Catilina eiusque socii C. Katilina in „njega“ = njegovi tovariši, classem eorum fugavit N.; povzemamo ga z relativom: is, qui iudicat Ci. = pretor, ii, qui dicunt Ci., siet (praedium) in iis agris, qui non saepe dominos mutant Pl., ea adferam, ea uti nuntiem, quae maxime in rem vostram communem sient Ter.; tudi v zvezi s 1. in 2. osebo: haec omnia is feci, qui sodalis eius eram Lentulus in Ci. ep. to sem storil jaz, ki sem bil njegov tovariš, qui consulatum peteres, is per municipia cucurristi Ci.; če je determinativni pojem poudarjen, sledi ali konsekutivni stavek (is takrat pomeni = tak): cum ea esset aetate, ut … Ter., Ci., N. ali finalni stavek: id agitur (dela se na tem), ut pons dissolvatur N., in eo erat, ut oppido potiretur N. bilo je na tem, da … ; konsekutivni stavek je včasih v relat. obl.: non is es, qui glorieris Ci. nisi tak, da bi se … , neque is es, qui nescias Ci. šele poznolat.: pro eo rege Cu. za takega kralja. Pogosto v zvezi s -que v pomenu sl. „in sicer“: cum unā legione eāque vacillante Ci., sermo isque multus de nobis fuit Ci., eum doctum hominem cognovi idque a puero Ci., quaestionem habuit, idque per biduum Ci., exspectabam tuas litteras, idque cum multis Ci. —
II. Pogosto povzame neutrum id celo misel: id quod evenit Ci. in to se je zgodilo, si nos, id quo debet, patria delectat S., et — id quod difficilius putatur — sapientius tulit secundam quam adversam fortunam Ci., id quod antea numquam usu venerat N. Id se nadalje rabi pogosto samostalniško, in sicer
1. v pojasnjevalni formuli id est to je: maxima multitudo, id est tota Italia Ci., mollitia animi, id est dolorum fuga Ci., hodie, id est Kal. Octob. Ci.
2. stoji z gen. quantitatis: id negotii L., N. ta naloga, venit id temporis Ci. ob tem času (hipu), id consilii capere Ci., id hostium aspexit L. tolikšno število sovražnikov, id honoris, auctoritatis T. toliko časti, id aetatis esse Ci. v tej starosti (te starosti) biti, id operis ac muneris Ci. = id operis, id muneris Lact., ad id loci S. ali ad id locorum L. ali samo ad id L. dotlej, doslej, post id locorum Pl., S. nato, potem, ad id diei Gell. do tega dne.
3. v odvisnih sklonih nav. opisano z res: eius rei auctorem esse Ci. to svetovati, earum rerum conscii Ci.; vendar tudi: ex eo Ci. iz tega, zato, in id L. za to, zato, tudi samo id: id prodeo Ter., id gaudeo Ci., id quod Ter. zato, ker, in eo Pl. v tem; tako tudi v zgoraj omenjeni formuli in eo est, ut … , poznolat. tudi in eo sum, ut … Icti. (idr.) na tem sem, da … ; nunc id est quom … Pl. zdaj je čas, ko …
Opomba: Star. obl.: dat. sg. f. eae (nam. ei): Pl., Cat.; acc. sg. m. im (nam. eum): Tab. XII, Ci., em: Tab. XII, Cat. ap. Fest.; nom. pl. m. ī: Pl., eī: Pl., Varr., Ci., ieī: Varr., īs Pac. fr.; gen. pl. eûm: P. F.; dat. ali abl. pl. īs: Enn. fr., Pac. fr., Pl.; ībus: Pl., Luc. fr., Lucr.; dat. pl. f. eābus Cat. Z naslonsko členico -pse ali -pte: eapse (= ea ipsa) Pl., eampse (= eam ipsam) Pl., eumpse (= eum ipsum) Pl., eopse (= eo ipso) Pl., eopte (= eo ipso) P. F.
iūgerum -ī, n (sor. z iungo, iugum; nova tvorba k pl. iūgera = gr. ζεύγη od gr. ζεῦγος)
1. oral (ploskovna površinska mera, približno 2500 m 2 = 1/4 hektara): duo milia iugerûm campi Leontini Clodio rhetori adsignasti Ci., medimnum ex iugere decumano dari poterat Ci., ita partes fecit in ripā nescio quotenorum iugerum Ci., in Hispaniā ulteriore metiuntur iugis, in Campania versibus, apud nos in agro Romano ac Latino iugeris Varr., donare clientem iugeribus paucis Iuv.
2. kot prevod gr. πλέϑρον dolžinska mera = 100 grških ali 104 rimskih čevljev: Plin.
kalcij samostalnik (kemijski element) ▸
kalciumabsorpcija kalcija ▸ kalciumfelszívódás
vnos kalcija ▸ kalciumbevitel
pomanjkanje kalcija ▸ kalciumhiány
kalcij v kosteh ▸ kalcium a csontokban
tableta kalcija ▸ kalciumtabletta
gnojenje s kalcijem ▸ kalciumos trágyázás
Vsak dan raztopite po 1 penečo tableto kalcija in magnezija. ▸ Minden nap oldjon fel egy darab kalcium- és magnézium-pezsgőtablettát.
Sopomenke: Ca kànūn -úna m (ar. , gr. kanōn) gl. kanon 1. postava, zakon: nije kanun da car ustaje pred lalama ni prav, da bi sultan vstajal pred dostojanstveniki; ovako je kanun tako je prav, taka je postava, takšen je red
kg samostalnik (kilogram) ▸
kgtehtati 90 kg ▸ 90 kg-ot nyom
shujšati za 20 kg ▸ 20 kg-ot fogy
težek 145 kg ▸ 145 kg-os
1 kg krompirja ▸ 1 kg burgonya
0,5 kg moke ▸ 0,5 kg liszt
8.000 kg mleka ▸ 8 0000 kg tej
2 kg mesa ▸ 2 kg hús
1,5 kg jabolk ▸ 1,5 kg alma
100 kg rib ▸ 100 kg hal
5 kg heroina ▸ 5 kg heroin
200 kg tovora ▸ 200 kg-os rakomány
zrediti se za 30 kg ▸ 30 kg-ot hízik, 30 kg-ot felszed
Povezane iztočnice: mg/kg km samostalnik
(dolžinska mera) ▸ km
Tekmovalci so morali preteči 13 km dolgo progo. ▸ A versenyzőknek egy 13 km-es pályát kellett lefutniuk.
Tigris, velika reka v jugozahodni Aziji, je dolga približno 1.900 km. ▸ A Tigris, Délnyugat-Ázsia nagy folyója körülbelül 1 900 km hosszú.
kmetijstvo samostalnik (gospodarska dejavnost) ▸
mezőgazdaságsonaravno kmetijstvo ▸ környezetkímélő mezőgazdaság
razvoj kmetijstva ▸ a mezőgazdaság fejlesztése
pospeševanje kmetijstva ▸ mezőgazdaság ösztönzése
dohodek iz kmetijstva ▸ mezőgazdaságból származó jövedelem
minister za kmetijstvo ▸ mezőgazdasági miniszter, földművelésügyi miniszter
subvencije za kmetijstvo ▸ mezőgazdasági támogatások
škoda v kmetijstvu ▸ mezőgazdasági károk
razmere v kmetijstvu ▸ mezőgazdasági viszonyok
živeti od kmetijstva ▸ mezőgazdaságból él
ukvarjati se s kmetijstvom ▸ mezőgazdasággal foglalkozni
preživljati se s kmetijstvom ▸ mezőgazdaságból tartja el magát, mezőgazdaságból él meg
inženir kmetijstva ▸ mezőgazdasági mérnök
samooskrbno kmetijstvo ▸ önellátó mezőgazdaság
Čeprav obdelovalna zemlja pokriva le 1 % Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. ▸ Namíbiának csupán az 1%-át teszi ki a megművelhető föld, ennek ellenére a lakosság majdnem fele a mezőgazdaságban dolgozik.
Povezane iztočnice: intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo, hribovsko kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo