Franja

einkehren zaviti v/k, iti v; einkehren bei Hunger, Sorgen: udomačiti se pri, postati stalen gost

einrücken Truppen: vkorakati; zum Militär gehen: iti v vojsko; eine Anzeige: dati, oddati; Typographie eine Zeile: umakniti; Technik vklopiti (se), zaskočiti (se)

embarquer [ɑ̃barke] verbe transitif vkrcati, natovoriti; familier odnesti s seboj; familier aretirati, zapreti; figuré zaplesti (dans v); začeti (kako stvar); verbe intransitif iti na ladjo; vstopiti v vagon; preplaviti krov ali čoln (valovi)

s'embarquer vkrcati se (pour za); familier vstopiti (dans v) (v avto, vlak, letalo); figuré spustiti se, zaplesti se (dans v)
affaire féminin bien, mal embarquée dobro, slabo začeta stvar

emmerder [ɑ̃mɛrde] verbe transitif, vulgairement, figuré dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu), spraviti v težave

s'emmerder dolgočasiti se
être emmerdé (figuré) biti v škripcih
(populaire) je t'emmerde to mi je vseeno, se požvižgam na to

enducharse oprhati se, pod tuš iti, tuširati se

énerver [enɛrve] verbe transitif razburiti, (raz)dražiti, napraviti živčnega, iti na živce (quelqu'un komu); poétique oslabiti

s'énerver razburiti se, posta(ja)ti vse bolj živčen; poétique (o)slabeti, medleti

ennuyer [ɑ̃nɥije] verbe transitif dolgočasiti; spraviti v slabo voljo, ozlovoljiti; vznemirjati, delati skrbi (quelqu'un komu); nadlegovati, motiti, iti na živce (quelqu'un komu)

s'ennuyer dolgočasiti se; hrepeneti, koprneti (de po)
ennuyer le public, son auditoire dolgočasiti publiko, svoje poslušalce
cela m'ennuierait d'arriver en retard bilo bi mi neprijetno, če bi zamudil (prišel prepozno)
s'ennuyer comme une carpe na smrt se dolgočasiti
il s'ennuie de son pays dolgčas mu je, hrepeni po domovini, ima domotožje

enristrar naperiti (sulico); iti naravnost proti svojemu cilju

entgegengehen^* iti ... naproti; figurativ bližati se; dem Ende entgegengehen iti h koncu; dem Tod entgegengehen iti v smrt

entgegensehen^* gledati naproti, pričakovati; dem Tod, einer Zukunft: iti naproti

entlanggehen^* iti/hoditi po/ob/vzdolž

entrar vnesti, vtakniti, vknjižiti, uvoziti, napasti (deželo); vstopiti, noter iti; dospeti; lotiti se, začeti, nastopiti; imeti dostop

entrar a uno koga pregovoriti
no hay por donde entrarle težko je opraviti z njim
entrar en cuenta upoštevati
¡entre V. mi tarjeta! oddajte mojo posetnico!
entrar bien prav priti
entrar y salir sem in tja iti
el año que entra prihodnje leto
ahora entro yo sedaj sem jaz na vrsti
le entra coraje (on) pobesni
le entra el sueño spanec ga premaga
le ha entrado apetito dobil je apetit
eso no me entra to je težko (razumljivo) zame
ese hombre no me entra tega človeka ne morem trpeti
cuando entre el día ko napoči dan
¡entre! naprej! vstopite!
entrar de aprendiz v uk (kot vajenec) stopiti
entrar de por medio posredovati
entrar en calor raztogotiti se
entrar en edad postarati se
entrar en juicio terjati obračun (con od)
entrar en relaciones comerciales navezati trgovske stike
entrar en temor prestrašiti se
ya voy entrando en curiosidad že postajam radoveden
entrar por alto biti utihotapljen
entrarse noter iti, vstopiti
entrarse de rondón vstopiti nenajavljen
entrarse por la casa nepričakovano pripasti (sreča)

épier [epje]

1. verbe transitif (skrivaj, natančno) opazovati, nadzirati, prisluškovati; zapaziti; prežati (quelque chose na kaj), pričakovati z upanjem ali bojaznijo

2. verbe intransitif iti v klasje

épier les allées et venues de quelqu'un pazljivo in skrivaj nadzirati početje kake osebe
épier une occasion prežati na priložnost
les blés vont épier žito bo šlo v klasje

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

esiliare

A) v. tr. (pres. esilio)

1. izgnati

2. pregnati

B) ➞ esiliarsi v. rifl. (pres. mi esilio)

1. iti v pregnanstvo

2. pren. umakniti se

esulare v. intr. (pres. ēsulo)

1. redko iti v pregnanstvo

2. pren. biti izven, biti tuje:
questo esula dai miei compiti to ni moja naloga

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.

éviter [evite] verbe transitif ogibati se (quelqu'un, quelque chose koga, česa), ogniti se (quelqu'un, quelque chose komu, čemu), iti s poti (quelqu'un komu); prihraniti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif, marine obrniti se

éviter un pieton izogniti se pešcu
éviter une obligation odtegniti se, zmuzniti se obveznosti
éviter une peine, une corvée à quelqu'un prihraniti komu muko, neprijetno delo
cela lui évitera des ennuis to mu bo prihranilo nevšečnosti
éviter le café ogibati se, vzdržati se kave
évitez de nous mentir pazite, da (se) nam ne (z)lažete!

evolucionar delati obrate, manevrirati; razvijati se; iti s časom; spremeniti svoje prepričanje

exagérer [ɛgzažere] verbe transitif pretiravati; precenjevati; verbe intransitif iti predaleč, prekoračiti mero

s'exagérer les difficultés predstavljati si težave večje, kot so v resnici
sans exagérer j'ai bien attendu une heure brez pretiravanja (ne lažem, res), čakal sem eno uro