feuilleton tujka franc. m invar. roman v nadaljevanjih, podlistek, feljton
feutrer [fœtre] verbe transitif predelati v klobučevino, opremiti s klobučevino
feutrer la selle de bicyclette prevleči sedež bicikla s klobučevino; verbe intransitif, se feutrer postati klobučevinast, dobiti videz klobučevine
fiammiferaio m (f -ia)
1. delavec, delavka v tovarni vžigalic
2. prodajalec, prodajalka vžigalic
-fibel začetnica, prvi uvod v...
ficcanaso m kdor se vtika v tuje zadeve, vtikljivec
fiché, e [fiše] adjectif, figuré vpisan v seznam osumljenih
fīdentia -ae, f (fīdere) zaupanje v samega sebe, trdno (za)upanje, zavest: fidentia, id est firma animi confisio Ci.
fīdūcia -ae, f (fīdere)
I.
1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.
2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —
II.
1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.
2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.
fīdūciō -āre -āvī -ātum (fīdūcia) zastaviti, dati v zastavo: sub pignoribus fiduciati Tert. ki so se zastavili.
field greys [fí:ldgreiz] samostalnik
množina nemški vojaki v vojni uniformi
Fierabrás ime velikana v starih viteških romanih
fierabras krut človek; nevzgojen otrok
figúra ž (lat. figura)
1. figura, kip, podoba: ikonostas s redom bizantinskih figura; voštane -e
2. lik: geometrijske -e
3. figura, postava: ponosna figura moga oca; sporedna figura u romanu; odijela za manje -e
4. figura v šahu, igralnih kartah ipd.: igrati bijelim -ama, uzeti konja kraljicom, uzeti desetku damom
5. plesna figura: aranžer je navijestio novu -u; pilot izvodi drske -e; govornik se služi odabranim -ama; klizački par je izvodio vanredne -e
figuradamente v figurativnem (prenesenem) pomenu
figurado v podobi, prenesen
en sentido figurado v prenesenem pomenu
figural [fígjurəl] pridevnik (figurally prislov)
v podobi, prenesen, nazoren
figūrāliter, adv. (figūra) v priliki, v podobi: Eccl.
figurativo simboličen, v podobi
las artes figurativas upodabljajoče umetnosti
figuré, e [figüre] adjectif v podobi; prenesen; okrašen s podobami; masculin prenesen pomen
au figuré v prenesenem pomenu
au propre et au figuré v pravem in v prenesenem pomenu
sens masculin figuré prenesen pomen
figurément [-remɑ̃] adverbe v prenesenem pomenu
figūrō -āre -āvī -ātum (figūra)
1. tvoriti, oblikovati, upodabljati, obrazovati: mundum eā formā f. Ci., ita figuratum corpus, ut exceleat aliis Ci., f. anūs in volucres O. spremeniti, aes in habitum statuae Sen. ph., in speciem cunei Col.; metaf. poëta os pueri figurat H. oblikuje njegov jezik, inanes species anxio animo f. Cu. predstavljati si, predočevati si, slikati si v duhu, sibi venerem Col., figurare potestis Q. lahko si mislite.
2. (kot ret. t. t.) krasiti s podobami (prispodobami, prilikami): Sen. rh., orationem Q. — Adj. pt. pf. figūrātus 3
1. narejen, izdelan, napravljen, tvorjen, oblikovan, upodobljen: boum terga Ci., stercora Cels. opravljene potrebe, opus Plin. iun., acies Amm.
2. prenesen, v priliki/-ah, v podobi/-ah: oratio, controversiae Q., morsus Macr. Adv. pt. pf.
a) figūrātē = figūrāliter: Serv., figuratius aliquam pungare Sid.
b) figūrātō = figūrātē: Tert.