Franja

briciola f

1. mrvica, drobtinica

2. ekst. pren. drobtina:
del patrimonio ha ricevuto solo le briciole podedoval je samo drobtinice
andare in briciole zdrobiti se
ridurre in briciole uničiti, zmrviti, zdrobiti

brigantaggio m razbojništvo, roparstvo, banditizem:
atti di brigantaggio razbojniška dejanja, razbojništva
il problema del brigantaggio problem banditizma

brlóg (zveri) guarida f

brlog pregrehe antro m de corrupción
razbojniški brlog cueva f de bandidos (tatov de ladrones)
levji brlog (tudi fig) la cueva del león

brlòg (-óga) m

1. tana, caverna, covo:
pren. podati se v levji brlog cacciarsi nella tana del leone

2. pren. tana, buco, stamberga, stambugio, tugurio

3. pren. pejor. covo

brodetto m

1. pomanjš. od ➞ brodo

2. kulin. brodet (ribja juha)

3. kulin. juha z žvrkljanimi jajci in limono

4. pren.
più antico del brodetto star kot zemlja

5. mešanica, brozga, godlja

bronzo m

1. bron:
bronzo d'alluminio aluminijev bron
polvere di bronzo bronsa
età del bronzo arheol. bronasta doba

2. pren.
faccia di bronzo nesramnež, predrznež
petto, cuore di bronzo pogumen človek; brezsrčnež
incidere qcs. nel bronzo pustiti neizbrisne sledove

3. umet. bron, izdelek iz brona

4. knjižno top

5. pesn. bron, bronast zvon

bruco

A) m (pl. -chi)

1. gosenica, ličinka

2.
bruco del pisello zool. grahov hrošček (Bruchus pisarum)

B) agg. toskansko
nudo bruco gol ko ptič, reven kot cerkvena miš

brúno (-a) n

1. trave:
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

2. nareč. tronco

brusiti glagol
1. (površino) ▸ csiszol, políroz
2. (orodje; orožje) ▸ köszörül, megköszörül
3. (del telesa) ▸ köszörül, fen, élezMedved se je bližal in že si je brusil svoje ostre zobe. ▸ A medve egyre közeledett, és már fente a fogát.

4. (znanje; veščino) ▸ palléroz, köszörül, csiszolNamesto da bi brusil teniški talent, je prislužene dolarje raje zapravljal za hitre avtomobile. ▸ Ahelyett, hogy tenisztudását csiszolta volna, a megszerzett dollárokat gyors gépkocsikra pazarolta.

brusiti pete frazem
(plesati) ▸ táncra perdül, táncot jár
Proti poldnevu, ko so prenekateri začeli brusiti pete na plesišču, pa je zasijalo celo sonce. ▸ Dél körül, amikor a tánctéren már többen táncra perdültek, még a nap is kisütött.

brzíca (-e) f rapida; cateratta:
nilske brzice le cateratte del Nilo

buca f

1. luknja, odprtina, jama:
una strada piena di buche cesta polna lukenj, jam
buca del carbone podpeček
buca del suggeritore gled. šepetalnica
buca delle lettere poštni nabiralnik

2. biljardna luknja

3. kotanja

4. beznica, brlog, luknja

5. dolg, primanjkljaj:
andare in buca pren. zabresti v težave

bucca (būca) -ae, f (prim. gr. βύκτης tuleč, lat. būcina)

1. (napeto) lice (genae lice kot del obraza): Pl., Varr. fr., Pers., Iuv. idr., erant illi fluentes... buccae Ci., quin Iuppiter illis ambas iratus buccas inflet H., extenti buccarum sinus Plin. (o regljavih žabah), gemina quaedam buccarum inanitas Plin., durae buccae fuit Petr.; preg.: dicere (garrire, loqui, scribere), quidquid (quod) in buccam venerit Ci. ep., Mart., Aug. in elipt.: quidquid in buccam Ci. ep. kar pride komu na jezik (na misel).

2. met.
a) vulg. grižljaj, zalogaj: bucca panis Petr., Mart. ali placentae Mart.
b) (o osebah) kdor napihuje lica, licman, napetoličnež. α) cornicen: Iuv. β) o slabem odvetniku, ki se med govorom smešno razvnema: Iuv. γ) = zajedavec, prisklednik, skledolizec: Petr.

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)

būcinō -āre -āvī -ātum (būcina)

1. (za)trobiti na rog, s trobljo (z rogom) znamenje da(ja)ti: Vulg., cum bucinatum est Varr., hic (triton) conchā sonaci leniter bucinat Ap.; act. brezos.: saepe declamante illo ter bucinavit Sen. rh. je trikrat zatrobilo = je tekel tretji del dneva (prim. būcina 3. b).

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

budžét presupuesto m

državni, vojni budžet presupuesto de Estado, de (la) guerra
razprava o budžetu disución f del presupuesto
predvideti v budžetu incluir en el presupuesto

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

búkev (-kve) f

1. bot. faggio (Fagus silvaticus);
rdečelistna bukev faggio purpureo (Fagus silvatica atripurpurea)
bukev pokriva večji del hriba buona parte del monte è coperta da faggio, bosco di faggio

2. (bukov les) (legno di) faggio

bulbo moški spol rastlinstvo čebula, gomolj

bulbo del ojo zrklo