Franja

drág cher, d'un prix élevé, coûteux, dispendieux; cher, chéri, bien-aimé

drag kamen pierre ženski spol précieuse, pierrerie ženski spol, gemme ženski spol
za drag denar à prix d'or
v Parizu je življenje drago à Paris la vie est chère
drago mi boš to plačal tu me le paieras cher
če ti je življenje drago si tu tiens à la vie
dragi prijatelj (mon) cher ami
drage volje volontiers, avec plaisir
kakor vam drago comme vous voulez, comme bon vous semble, à votre guise
drago mi je je suis enchanté (ali charmé, bien aise)

dragueur [dragœr] masculin ribičz vlečno mrežo; ladja z bagrom za čiščenje struge

le dragueur approfondit, élargit le chenal ladja z bagrom poglablja, širi kanal (prekop)
dragueur de mines (vojna) ladja za odstranjevanje podmorskih min; figuré, familier mladenič, ki si išče dekline

dran (= daran) gut/schlecht dran sein biti na dobrem/slabem; dran sein biti na vrsti; es ist etwas dran nekaj je na tem; man weiß bei ihm nie, wie man dran ist pri njem nikoli ne veš, pri čem si; dran glauben müssen konec storiti (umreti); plačati ceho

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

draw upon prehodni glagol
nakopati (o.s. si)

draw upon s.o. izdati menico na ime koga

dŕgniti to rub (ob against, on); to chafe (ob against)

dŕgniti si premrle roke to rub one's frozen hands together

dŕgniti (-em) imperf.

1. strofinare, stropicciare; fregare; grattare, raschiare:
drgniti tla s krpo strofinare il pavimento con lo straccio
drgniti si roke stropicciarsi le mani

2. pejor. grattare (uno strumento)

3. pren. (cvrčati) stridere, frinire (cicala, grillo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. drgniti šolske klopi scaldare i banchi
pren. drgniti nekaj let isto obleko portare più anni lo stesso vestito
pren. drgniti se ob koga (obregniti se) investire qcn. in malo modo

drhtéti (-ím) imperf. ➞ zadrhteti

1. tremare; tremolare:
drhteti od mraza, od razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
odsevi luči drhtijo na vodi i riflessi della luce tremolano sulla superficie dell'acqua

2. knjiž. (biti čustveno vznemirjen) tremare; trepidare

3. knjiž. (biti opazen) avvertirsi, leggersi:
strah drhti v njegovem pogledu nel suo sguardo si legge la paura

drink^*1 [driŋk]

1. prehodni glagol
piti, popiti, srkati; zapiti

2. neprehodni glagol
popivati, pijančevati; nazdraviti; globoko dihati

to drink the air vdihavati zrak
to drink o.s. to death napiti se do onemoglosti
to drink hard (ali deep, like a fish) piti ko žolna
to drink a toast nazdraviti komu
to drink one's fill napiti se, kolikor komu drago
to drink the waters piti mineralno vodo (v zdravilišču)
to drink s.o. under the table spraviti koga pod mizo
to drink o.s. into an illness nakopati si bolezen s pijančevanjem

drôben (-bna -o) adj.

1. minuto, piccolo:
hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi

2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida

3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
drobna knjižica un libretto sottile
drobne črke piccole lettere

4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. droben navoj filettatura fine
tisk. drobni tisk caratteri piccoli
zal. drobni tisk opuscolo
prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo

droguer [drɔge] verbe transitif dajati droge (quelqu'un komu)

se droguer jemati mnogo zdravil; jemati droge, mamila
il se détruira la santé à force de se droguer uničil si bo zdravje zaradi pretiranega jemanja zdravil
il se drogue depuis des années že leta jemlje mamila
faire droguer quelqu'un (familier) pustiti koga dolgo čakati

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

drsalka samostalnik
1. ponavadi v množini (športna obutev) ▸ korcsolyaPovezane iztočnice: hokejske drsalke

2. (športnica) ▸ korcsolyázó, korcsolyás
Povezane iztočnice: hitrostna drsalka, umetnostna drsalka

drücken

1. drücken auf einen Knopf usw.: pritisniti, pritiskati; in eine Richtung: potiskati, potisniti, porivati, poriniti, tiščati, stisniti; die Hand: stisniti; Preise: zbijati; die Schulbank drücken drgniti (šolske) klopi; Sorgen (drücken jemanden): težiti; drücken und herzen objemati sich drücken an die Oberfläche: prodirati intransitiv Schuhe: tiščati

2. sich drücken (um/vor/von) izogniti se, izogibati se (čemu), izmikati se, izmakniti se; sich eins/was drücken dati si injekcijo mamila

drúg, drugáčen autre, différent

drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drúgi segundo

na drugem mestu en segundo lugar
vsak drugi dan (en) días alternos, un día sí y otro no
Filip II. Felipe Segundo
2. maj el dos de mayo
igrati drugo violino (fig) hacer un papel secundario