cochino svinjski, prašičji; umazan, nespodoben, klafarski
perro cochino (vulg) lopov, svinja
la vida cochina (vulg) prekleto življenje
Zadetki iskanja
- coco [kɔko] masculin (= noix féminin de coco) kokosov oreh; familier jajce; populaire, péjoratif komunist; féminin, familier kokain; masculin, péjoratif nesimpatična oseba; populaire glava; vrsta pijače; (familier)
à la noix de coco, à la noix čuden
ce pauvre coco est fatigué ta revček (= otrok) je utrujen
mon coco! moj srček! (o otroku)
coco déplumé (populaire) plešasta glava
un drôle de coco čudak
n'avoir rien dans le coco (populaire) imeti prazen želodec, biti tešč
avoir le coco fêlé (populaire) biti prismojen
dévisser le coco à quelqu'un (populaire) zadaviti koga - coda f
1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)
2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu
3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak
4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto
5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)
6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense) - code [kɔd] masculin zakonik; code, telegrafski ključ, ključ za razvozljanje šifrirane pisave; figuré zakoni, kodeks
code civil, pénal državljanski, kazenski zakonik
code de la circulation prometni predpisi
code de la politesse pravila o lepem vedenju
code de la route cestni prometni predpisi
code de justice militaire vojaški kazenski zakonik
phares masculin pluriel code zasenčene luči
être en code (automobilisme) imeti zasenčene luči
se mettre en code (automobilisme) zasenčiti luči
c'est dans le code (familier) to je po zakonu, po predpisih, legalno - codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel
codo de ribera vatel (574 mm)
del codo a la mano majhne postave
alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
dar con el codo suniti s komolcem
dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
mentir por los codos nesramno lagati
ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati - coefficient [kɔefisjɑ̃] masculin, mathématiques koeficient; faktor
coefficient du coût de la vie koeficient življenjskih stroškov
coefficient de dilatation raztezni k.
coefficient de rendement k. storilnosti
coefficient de sécurité varnostni faktor - cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah
à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato - coger [g/j] prijeti, zgrabiti, vzeti; trgati, na-, o-birati; zaje(ma)ti; najti; občutiti; presenetiti, zalotiti, zasačiti; prostor imeti
coger un agua (mor) zamašiti razpoko
coger agua en cesto vodo v Savo nositi, brezplodno delo opravljati
coger de los cabellos a uno koga za lase zgrabiti
coger una chispa (ali mona, papalina, pítima, turca, curda) opiti se
coger corriendo a uno koga dohiteti
coger la delantera dobiti prednost
coger a uno desprevenido koga presenetiti
coger al enemigo entre dos fuegos sovražnika v navzkrižni ogenj vzeti
coger una enfermedad zboleti
coger frío prehladiti se
coger en mentira na laži ujeti, na laž postaviti
coger de nuevo, coger de golpe, coger de sorpresa presenetiti
coger la puerta (calle) pobrati se, stran iti
coger un resfriado prehladiti se, nahod dobiti
coger el sentido razumeti smisel (pomen), spoznati
coger el sueño zaspati
coger tierra pristati, izkrcati se
coger la vez a uno prehiteti koga
coger a uno en mal latín koga pri napaki (pomoti) ujeti
coger a uno con las manos en la masa koga na dejanju zasačiti
coger a uno la palabra koga za besedo prijeti
está que coge moscas ves iz sebe je
esto no me coge to se ne nanaša name
aquí te cojo y aquí te mato rečeno storjeno
esto no coge aquí za to tu ni dovolj prostora
cogerse spustiti se (en v), zaplesti se; iti na limanice
cogerse a alg. priviti se h komu, objeti koga - cogido okrašen, obrobljen
cogidos de las manos z roko v roki, za podpazduho
cogido a la falda de su madre držeč se za materino krilo
cogido m guba (zavese) - cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)
1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
cogliere un fiore utrgati cvet
cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda
2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
cogliere l'occasione pograbiti priliko
cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu
3. zadeti (tudi pren.):
cogliere nel giusto zadeti v polno
4. pren. doumeti, uganiti:
cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
cogliere al volo takoj razumeti - cognée [kɔnje] féminin sekira
jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo, izgubiti pogum zaradi utrujenosti, naveličanosti
mettre la cognée à l'arbre (figuré) lotiti se (česa) - cogner [kɔnje] verbe transitif udariti; vbiti; populaire tepsti; verbe intransitif močno udarjati, tolči, trkati; populaire smrdeti; figuré naleteti na, zadeti ob
cogner dans la tête vbiti v glavo
il m'a cogné du coude s komolcem se je zadel vame
cogner un clou zabiti žebelj
cogner à la porte potrkati, udariti na vrata
cogner du poing sur la table udariti s pestjo po mizi
se cogner contre quelque chose udariti se, zadeti ob kaj
se cogner la tête contre le mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cogner la carafe s steklenico zadeti ob kaj - coiffure [kwafür] féminin pokrivalo; frizura, pričeska; sfriziranje, počesanje
salon masculin de coiffure česalni, frizerski salon
coiffure à la garçonne deška frizura
changer de coiffure spremeniti svojo frizuro
ôter sa coiffure odkriti se - coin [kwɛ̃] masculin
1. kot, ogel, vogal; kotiček; zakoten kraj; populaire mestna četrt
2. klin, zagozda
3. žig za kovanje novcev, figuré kov
coin d'une rue ulični vogal
coin fenêtre masculin sedež pri oknu (v vagonu)
le petit coin (familier) stranišče
au coin du feu (figuré) pri domačem ognjišču
causerie féminin au coin du feu radijski, televizijski intervju v obliki familiarnega kramljanja
coin philatélique, des chercheurs kotiček za filateliste, za ugankarje
aux quatre coins du monde na vseh koncih sveta
en forme de coin klinaste oblike
en boucher un coin à quelqu'un osupiti, zbegati koga
ne bouger du coin du feu vedno doma čepeti, biti zapečkar
connaître dans les coins (familier) od znotraj in od zunaj, popolnoma poznati
être marqué au coin de la vérité nositi pečat resnice
faire entrer un coin klin zabiti
faire coin du même bois koga z njegovim lastnim orožjem potolči
faire signe à quelqu'un du coin de l'œil pomežikniti komu
regarder du coin de l'œil po strani gledati
sourire en coin prikrito se nasmehniti
tourner le coin zaviti okrog vogala
ne voir qu'un coin du tableau videti le eno stran stvari
je ne voudrais pas le recontrer au coin d'un bois ne bi ga hotel srečati na samem - coincidēnza f
1. sočasnost
2. pren. enakost, skladnost, identičnost
3. železn. križanje vlakov; zveza:
ho la coincidenza per... ? ali imam zvezo za... ? - cojo šepast, šepav; kruljav, hrom; majav
verso cojo šepav stih
andar a la pata coja po eni nogi skakati
cojo m šepavec, hromec - cola ženski spol rep; vlečka; konec; kazensko mesto v šoli
apearse por la cola dati neumen odgovor
atar por la cola a/c pri nepravem kraju začeti
dejar a cola pustiti za seboj
la cola falta por desollar najhujše še pride
hacer bajar la cola a alg. koga ponižati
hacer cola zaosta(ja)ti; v vrsti (»repu«) stati
¡haga V. cola! postavite se v vrsto!
ir a la cola biti zadnji (v vrsti), peljati se v zadnjem vagonu
ser arrimado a la cola biti omejen (bedast)
tener (ali traer) cola imeti posledice
a la cola nazadnje; zadaj
llevar (la) cola, ser cola biti zadnji pri izpitu - colada ženski spol pranje, perilo; lug; soteska
todo saldrá en la colada vse bo prišlo na dan - colar [-ue-] precediti; prati (perilo); pronicati; potopiti se; popivati; širokoustiti se, lagati
colarla a uno koga nalagati
¡a mí no me la cuelas! to pripoveduj komu drugemu!
eso no cuela to ne drži! tu si ga polomil!
colarse splaziti se; blamirati se, reči neumnost
¡me colé! tu sem ga polomil! tu sem se pošteno blamiral! - cólera ženski spol žolč; jeza, nevolja
aplacar la cólera (de) koga pomiriti
cortar la cólera prigrizniti, malicati
cortar la cólera a alg. komu jezo pomiriti, razorožiti
descargar la cólera svojo jezo izliti (en na)
montar en cólera razjeziti se, vzkipeti
tomar(se de la) cólera besen postati