Franja

bodíca (-e) f

1. ago, spina; aculeo, pungiglione:
ježeve bodice gli aculei dell'istrice
kaktusove bodice le spine del cactus

2. pren. (zbadljiva beseda ali misel) frecciata, motto pungente

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogatênje (-a) n arricchimento (tudi pren.):
nezakonsko bogatenje arricchimento illecito
bogatenje rude arricchimento del minerale

boginja samostalnik
1. (žensko božanstvo) ▸ istennőAtena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

2. (občudovana ženska) ▸ istennő
Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.

bógkov (-a -o) adj. etn.
bogkov kot l'angolo del crocifisso (nelle case contadine)

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

bojkotirati glagol
1. (ne udeležiti se) ▸ bojkottálVsi poslanci opozicije in še del poslancev koalicije so glasovanje bojkotirali. ▸ Az összes ellenzéki képviselő és a koalíció néhány képviselője is bojkottálta a szavazást.

2. (ne kupovati) ▸ bojkottálTrdijo, da Slovenija že vrsto let tiho bojkotira njihovo blago. ▸ Állításuk szerint Szlovénia már több éve csendes bojkottot folytat az árucikkeikkel szemben.

3. (prekiniti sodelovanje) ▸ bojkottál
Njihovi novinarji so opozarjali, da jih oglaševalci načrtno bojkotirajo. ▸ Újságíróik figyelmeztettek, hogy a hirdetők szándékosan bojkottálják őket.
Igralci so bojkotirali svojega trenerja. ▸ A játékosok saját edzőjüket bojkottálták.

bojujóč se (-a -e se)

A) adj. belligerante; che lotta, combatte:
bojujoče se države i paesi belligeranti

B) bojujóč se (v adv. rabi) combattendo:
padel je bojujoč se za most cadde combattendo per il possesso del ponte

bolečína (-e) f

1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori

2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia

bolečína dolor m

ostra (glodajoča, zbadajoča) bolečina dolor punzante (roedor, lancinante)
porodne bolečine dolores pl (del parto)
izžarevanje bolečine irradiación f del dolor
(ne)občutljiv za bolečino (in)sensible al dolor
blažilo za bolečino calmante m, analgésico m
(o)lajšanje bolečine atenuación f (ali alivio m) del dolor
potrpežljivo prenašati bolečino sufrir con paciencia el dolor
povzročiti komu bolečino causar dolor a alg, hacer sufrir a alg
trpeti hude bolečine sufrir grandes dolores

bolletta f

1. potrdilo, račun; odpremnica:
bolletta di spedizione odpremnica
bolletta del gas, del telefono račun za plin, za telefon

2. pren.
essere in bolletta pog. biti suh, brez ficka

bolníški

bolniška hrana dieta f; régimen m
bolniška nega asistencia f a los enfermos
bolniška blagajna caja f del seguro de enfermedad
bolniško zavarovanje seguro m de enfermedad
bolniška soba habitación f del enfermo; (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
bolniški avto, voz ambulancia f
bolniški vlak trenambulancia m
bolniška postelja lecho m (ali cama f) del enfermo
biti na, v bolniški postelji estar (enfermo) en cama; guardar cama
vstati iz bolniške postelje abandonar la cama, evantarse
bolniško osebje personal m de enfermería

bono moški spol bon, vrednostni papir; krušna karta; državna zadolžnica

bono del tesoro blagajniško nakazilo
bonos de empréstito papirji (obveznice) posojila

bontà f

1. dobrota; prijaznost, ljubeznivost:
abbiate la bontà di dirmi povejte mi, prosim

2. kvaliteta, kakovost:
la bontà di una merce kakovost blaga
la bontà del clima blago podnebje

bòr¹ (bôra) m bot. pino (Pinus):
pogozdovanje krasa z borom rimboschimento del carso con pini
črni bor pino negro, austriaco (Pinus nigra)
pritlikavi bor mugo (Pinus montana)
rdeči bor pino comune, silvestre (Pinus silvestris)

bórec combatiente m ; (splošno) luchador m ; pol militante m , luchador político

star borec (pol) veterano m (del partido)

borsa¹ f

1. torba; mošnja:
la borsa della spesa nakupovalna torba
borsa da viaggio potovalka
borsa da tabacco mošnjiček za tobak
borsa dell'acqua termofor
borsa da ghiaccio vrečica za led
borsa diplomatica diplomatski kovček

2. ekst. mošnja, denar:
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
avere la borsa piena, vuota imeti polno, prazno mošnjo
aprire, sciogliere la borsa odpreti denarnico, razvezati mošnjiček
chiudere, stringere la borsa varčevati, skopariti
mungere, vuotare la borsa di qcn. molsti, izkoriščati koga
toccare qcn. nella borsa prositi koga za denar
pagare di borsa propria plačati iz lastnega žepa

3.
borsa di studio štipendija

4. premija, denarna nagrada (pri boksu)

5.
borsa di pastore bot. plešec (Capsella bursa pastoris)

6. anat. mošnja, vreča:
borsa scrotale mošnja
la borsa del canguro kengurujeva trebušna vreča

7. mešiček:
avere le borse sotto gli occhi imeti mešičke pod očmi, imeti nabrekle veke

8. pren. dolgčas; mora, dolgočasnež, tečnež:
che borsa! kakšen dolgčas!

bós (bôsa -o) adj.

1. scalzo:
iti, hoditi bos andare scalzo

2. non ferrato (di cavallo), sferrato

3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
trditev je bosa l'affermazione è infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza

bottega f

1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost

2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek

3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom

4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov

botteghino m

1. pomanjš. od ➞ bottega trgovinica

2. blagajna (za prodajo vstopnic):
botteghino del teatro, di un cinema gledališka blagajna, blagajna kina

3. loterijska poslovalnica, prodajalna srečk