-
τόκος, ὁ (τίκτω) 1. rojenje, porod, rojstvo. 2. kar je rojeno, potomci, otroci, otrok, sin, mladič. 3. NT dobiček, obresti, pridelek.
-
τολμητής, οῦ, ὁ (τολμάω) podjeten, predrzen človek, predrznež NT.
-
Τολμίδης, ου, ὁ atenski vojskovodja, ki je padel v bitki pri Koroneji l. 447.
-
τομός 3 (τέμνω) ki reže, oster σφαγεύς, ὁ λόγος NT.
-
τόνος, ὁ (τείνω) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec; pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, naglašanje; c) mera (stihov), ἐν ἑξαμέτρῳ τόνῳ v šestomeru.
-
τοξ-άρχης, ου, ὁ τόξ-αρχος, ὁ vodja (poveljnik) lokostrelcev.
-
τοξευτής, οῦ, ὁ (τοξεύω) (loko)strelec.
-
τοξότης, ου, ὁ (τόξον) (loko)strelec; v Atenah: redar, orožnik.
-
τοξο-φόρος 2 (φέρω) ep. ion. ki nosi lok, z lokom oborožen; subst. ὁ (loko)strelec.
-
τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.
-
τορευτής, οῦ, ὁ (τορεύω) rezbar, vrezovalec.
-
τόρμος, ὁ (τείρω) ion. luknja.
-
τόρνος, ὁ (τείρω) točilo, šestilo (naprava, s katero so tesarji napravljali krog).
-
τό-τε adv. 1. a) v onem času, tedaj, ὁ τότε tedanji, οἱ τότε tedaj živeči ljudje, sodobniki, predniki, εἰς τὰ τότε do tedaj, ἐκ τότε od tedaj; b) nekdaj, poprej. 2. korel. k ὅτε, εἰ, ἐπεί tedaj, nato, potem, tedaj še le.
-
τοῦ gen. sg. 1. od ὁ in τό. 2. od τίς (τίνος).
-
τραγ-έλαφος, ὁ bajna žival, sestoječa iz kozla in jelena.
-
τράγος, ὁ [Et. prv. pomen: lizavec, od τρώγω, ἔτραγο-ν] kozel.
-
τραγῳδιο-γράφος, ὁ pisatelj žaloiger.
-
τραγῳδιο-ποιός, ὁ τραγῳδο-ποιός, ὁ (ποιέω) tragik, pesnik ali igralec žaloiger.
-
τραγῳδο-διδάσκαλος, ὁ pisatelj žaloiger, ki je sam izvežbal zbor ter igralce in v starih časih tudi sam igral glavno ulogo.