Franja

Zadetki iskanja

  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • bikini samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi (kopalke) ▸ bikini
    dvodelni bikini ▸ kétrészes bikini
    seksi bikini ▸ szexi bikini
    pozirati v bikiniju ▸ bikiniben pózol
    bikini kopalke ▸ bikini fürdőruha
    dekleta v bikiniju ▸ bikinis lányok
    obleči bikini ▸ bikinit felvesz
    nositi bikini ▸ bikinit hord
    Njena postava je popolna in tudi bikini ji lepo pristaja. ▸ Tökéletes az alakja, és a bikini is jól áll neki.
    Sopomenke: bikinke

    2. tudi v pridevniški rabi (del telesa) ▸ bikini
    depilacija bikinija ▸ bikini depiláció
    predel bikinija ▸ bikini zóna
    bikini linija ▸ bikinivonal
    Predel bikinija je zelo občutljiv na bolečino, zato je puljenje dlak na tem predelu precej boleče. ▸ A bikini zóna nagyon érzékeny, ezért a szőrtelenítés fájdalmas ezen a területen.
  • bilánca balance m ; saldo m

    aktivna, letna bilanca balance activo, anual
    plačilna bilanca balance de pagos
    izdelava bilance formación f del balance
    napraviti bilanco hacer (el) óalance
  • bilánčen

    bilančni izpisek, izvleček extracto m del balance
    bilančna postavka partida f del balance
  • binario

    A) agg.

    1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
    verso binario lit. dvozložni stih
    stella binaria dvojna zvezda

    2. kem., mat. binaren, dvojiški

    B) m železn. tir, proga:
    binario morto slepi tir
    essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
    rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
    politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
    uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
  • Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

    1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

    2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.
  • birìč (-íča) m

    1. nekdaj hist. ufficiale giudiziario, sbirro, sgherro:
    ekspr. gledati kot birič guardare bieco
    ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura nemmeno del diavolo

    2. pejor. sgherro
  • bístvo (-a) n

    1. essenza, sostanza; nocciolo, nodo; quintessenza; pren. pog. sugo:
    prodreti v bistvo problema penetrare nell'essenza del problema
    v bistvu in sostanza
    bistvo razgovora il sugo del discorso

    2. filoz. sostanza; quiddità

    3. knjiž. l'essere
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bítje1 (-a) n battito, il battere; rintocco:
    bitje stolpne ure il rintocco dell'orologio sulla torre
    bitje srca il battito del cuore
  • bívši (-a -e) adj. ex:
    bivši predsednik vlade l'ex capo del governo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. bivši boksar materasso
    pejor. bivši duhovnik prete smesso
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

    el blanco del ojo beločnica
    carpintero de blanco mizar
    de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
    en blanco nepopisan, prazen
    dar en el blanco pravo pogoditi
    dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
    dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
    errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
    hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
    firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
    pasar en blanco zamuditi (priložnost)
    poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
    ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha
  • bláto lodo m , fango m

    cestno blato barro m
    člaveško blato exeremento m
    izvleči, potegniti iz blata koga sacar a alg del atolladero
    obtičati v blatu atascarse (ali atollarse) en el barro
    očistiti od blata quitar el barro, desenlodar
    oškropiti z blatom salpicar de bazro (ali de lodo)
    vleči po blatu (fig) arrastrar por el fango, enfangar
    zabresti v blato enfangarse
  • blusa f

    1. bluza

    2. delovni jopič, delovna srajca:
    la blusa del pittore slikarjev jopič
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bobnič samostalnik
    1. (del ušesa) ▸ dobhártya
    ušesni bobnič ▸ dobhártya
    bobnič poči ▸ beszakad a dobhártyája
    predreti bobnič ▸ felszúrja a dobhártyáját, felszúrja a fülét
    poškodovati bobnič ▸ megsérti a dobhártyáját
    Blizu njega je eksplodirala granata in mu poškodovala bobnič. ▸ A közelében felrobbant gránáttól megsérült a dobhártyája.

    2. (del revolverja) ▸ tölténytár
    Pri pregledu avtomobila so našli malokalibrski revolver s petimi naboji v bobniču. ▸ A kocsi átvizsgálása során kiskaliberű revolvert találtak, a tölténytárban öt tölténnyel.
  • bobnična votlina stalna zveza
    anatomija (del telesa) ▸ dobüreg, cavum tympani
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • boccone m

    1. grižljaj, zalogaj:
    un boccone di pane grižljaj kruha
    mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
    guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
    levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
    contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
    boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
    boccone del prete pren. kurja škofija
    ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

    2. ekst. pren. košček, majhna količina:
    a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

    3. ekst. hrana, jed:
    fra un boccone e l'altro med jedjo
    ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
    è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

    4. (zastrupljena) vaba:
    dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
    pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti