Franja

dogóvor (-a) m accordo, intesa:
skleniti dogovor concludere, stipulare un accordo
mednarodni dogovori accordi internazionali
pog. to je stvar dogovora come ci si mette d'accordo

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dólgčas, dolgočásje aburrimiento m

iz dolgočasja por aburrimiento
dolgčas mi postaja el tiempo se me hace largo
preganjati si dolgčas distraerse
umirati od dolgočasja morirse de aburrimiento

dolgi rokavi stalna zveza
(oblačilo) ▸ hosszúujjúKo sem na soncu, vedno nosim dolge rokave in klobuk. ▸ A napon mindig husszúujjút és kalapot hordok.
Raje znižajmo temperaturo in si oblecimo dolge rokave. ▸ Inkább csökkentsük a hőmérsékletet, és viseljünk hosszúujjút.
Temperatura je bila ravno primerna, da smo v dolgih rokavih vztrajali pred šotori do desete. ▸ A hőmérséklet éppen megfelelő volt ahhoz, hogy hosszúujjúban tíz óráig kitartottunk a sátrak előtt.

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

dolína (-e) f

1. valle, vallata:
dolina leži, se odpira, se oži, se razprostira la valle giace, si apre, si chiude, si stende
dolga, globoka, ozka dolina valle lunga, profonda, stretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. solzna dolina valle di lacrime
alpska dolina valle alpina
kraška dolina dolina
ledeniška, rečna dolina valle glaciale, fluviale
dno doline fondovalle

2. (vbokli del vala) ventre (dell'onda):
doline in grebeni valov i ventri e le creste delle onde

dolō -āre -āvī -ātum (prim. gr. δαιδάλλω umetniško obdelujem, δαίδαλον umetnina, lat. dolābra, dolēre, dōlium) obseka(va)ti, priseka(va)ti, obtesa(va)ti: Ca., Pr., Col., d. robur Ci., non est (homo) e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci. iztesan, d. materiem Lucr., lignum Iuv., Aug.; pren.: si hodie hunc dolum dolamus Pl. če spletemo … to zvijačo, illud opus … dolavit Ci., caput lumbosque saligno fuste d. H. dodobra premlatiti, tako tudi: dolata mille plagis sinciputis particula Petr.; v sramotilnem pomenu obdela(va)ti, natepavati = futuere: Pomp. — Soobl. *doliō -īre (—) -ītum, od tod pt. pf. dolītus: scyphus caelo dolitus Varr. ap. Non. vrezan.

dolus -ī, m (prim. osk. dolom, dolud = lat. dolum (acc.), dolo (abl.), gr. δόλος zvijača, δολόεις = lat. dolōsus)

1. prevara, ukana, prekanjenost, lokavščina, lokavost, potuhnjenost, zvijača, zvijačnost, zavratnost, zahrbtnost: Kom. idr., ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., fraus ac dolus C., L., doli atque fallaciae Ci., per dolum Ci., Auct. b. Afr., T. ali dolo, dolis zvijačno, zavratno, zahrbtno: qui per dolum atque insidias … bellum intulissent C., ut magis virtute quam dolo contenderent C., dolo erat pugnandum N., si dolo nihil profecerit, vi et violentia deicere eos conatur Lact., dolis et astu aggredi aliquem Lact.; hau (haud) dolo Pl. brez prikrivanja, naravnost, pošteno, non ali ne dicam dolo Pl., Ter. da pošteno povem; nihil doli subest N., dolus subest Iust.; jur. dolus malus hudoben namen, namerna in zlobna prevara: Ter., Icti., dolo malo tuo Ci., in vi enim dolus malus inest Ci., id sine dolo malo factum esse iudicabitur Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci.

2. met. mamilo, slepilo: doli fabricator Epeos V., dolos (= retia) saltu deludit O., subterraneis dolis peractum urbis excidium Fl. — Pooseb. Dolus -ī, m Dol(us), bog prevare: Val. Fl.

dolžnóst (-i) f

1. dovere, obbligo; impegno, mansione; precetto:
smatrati za dolžnost, šteti si v dolžnost considerare dovere (di)
izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti adempiere, fare, trascurare i doveri
službena dolžnost dovere d'ufficio
poklicna dolžnost dovere professionale
verske dolžnosti precetti religiosi
pravice in dolžnosti državljanov diritti e doveri dei cittadini

2. (funkcija, služba) funzione, incarico, carica; ufficio:
razrešiti koga dolžnosti destituire qcn. dalla carica
odhajati na novo dolžnost essere trasferito a nuovo incarico
vršilec dolžnosti facente funzione

dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f

državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber

dóm home; (hiša) house; (zavod) home, hall

brez dóma homeless; houseless; unsettled
z dóma away, away from home
proti dómu homeward(s)
dečji dóm children's home
študentovski dóm hall (ali hostel) of residence (for students)
dóm za stare ljudi old people's home
dóm upokojencev home for the aged; home for old-age pensioners
dóm za slepe home for the blind
ustvariti si dóm to set up a home

dóm (-a) m

1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
iti od doma, z doma andare, uscire di casa
urediti, ustvariti si dom farsi la casa
rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
dijaški, študentski dom casa dello studente
dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
dečji dom colonia per bambini
dom kulture casa della cultura
dom za slepe istituto per ciechi
počitniški dom colonia (estiva)
kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
planinski dom rifugio alpino
zdravsteni dom poliambulatorio

3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese

domá à la maison, chez soi

ali je doma? est-il chez lui?
počutite se kakor doma, bodite kakor doma faites comme chez vous, prenez vos aises, ne vous gênez pas
v matematiki je doma il est fort en mathématiques
doma narejeno fait à la maison, familiarno fabrication maison
ljubo doma, kdor ga ima on n'est nulle part si bien que chez soi

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domàč doméstico; casero; nacional

v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg

dominātiō -ōnis, f (dominārī)

1. gospostvo, vladarstvo, (neomejena) oblast, nadoblast: (Miltiades) Chersonesi perpetuam obtinuerat dominationem N., quod ipsorum dominationi utile esset N.; pren.: dominatio regnumque iudiciorum Ci. kraljevska oblast nad sodišči, temperantia est rationis in (nad) libidinem firma et moderata d. Ci., ne (fortuna) magnam nimis in nos habeat dominationem Corn.

2. occ. samovlada, samovladarstvo, nasilno vladanje, tiranstvo, tiranija: unius, Cinnae Ci., regum et patrum Ci., Sullae S., crudelis superbaque d. Ci., qui dominationem exspectant Ci., si tam vos libertatis curam haberetis, quam illi ad dominationem accensi sunt S., d. in vos, in vobis (nad vami) S. fr., qui … dominationes adpetiverunt Ci., dominationes affectabant S. fr., dominationes funestae Sen. ph., postquam … ambitio et vis incedebat, provenere dominationes T., vices dominationum Tert.

3. met. vladar: (Iunius Silanus) dominationibus aliis fastiditus T.; v sg.: Fl.

dominio moški spol gospostvo, oblast, obvladanje; posest(vo), last(nina); področje

dominio público državna lastnina
de dominio público splošno znan
dominio sobre sí, dominio propio samoobvladanje
ejercer dominio sobre imeti oblast nad

domísliti (-im) | domíšljati (-am)

A) perf., imperf.

1. considerare a fondo; giungere a conclusione

2. (opozoriti) ricordare (a qcn.)

B) domísliti se (-im se) | domíšljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ricordarsi

2. venire in mente

C) domíšljati si (-am si) imperf. refl.

1. presumere (di se), darsi arie, pretendere, credere, piccarsi:
domišlja si, da vse ve crede di saper tutto
zaradi svojih uspehov si fant preveč domišlja al ragazzo i successi hanno dato alla testa, hanno montato la testa

2. immaginarsi, mettersi in testa

domišljeváti (-újem)

A) imperf. (domišljati) ricordare

B) domišljeváti si (-újem si) imperf. refl. credere; presumere, piccarsi, darsi arie:
toliko si domišljuje, pa nič ne zna si dà tante arie e invece non sa niente