Franja

beneficiario

A) agg. (m pl. -ri) nadarbinski, beneficiaten

B) m trgov.

1. beneficiat

2. koristnik, uživalec; trgov. remitent, naslovnik:
beneficiario del credito koristnik posojila
beneficiario di una cambiale remitent menice
beneficiario di una rendita uživalec rente

beneficiārius (benificiārius) 3 (beneficium, benificium)

1. ki se dobrote tiče, ki na dobroti sloni, kar je za dobroto šteti: res Sen. ph.

2. dobroto uživajoč; od tod subst. beneficiāriī -ōrum, m (sc. milites) vojaki oproščenci = vojaki, ki so oproščeni težjih opravil, npr. donašanja vode, priskrbovanja mesa, del na okopih idr.: Plin. iun., Veg., Cod. Th., ex beneficiariis superiorum exercituum C., (Petreius) cum … beneficiariis suis, quos suae custodiae causa habere consuerat, … advolat C.

bénéfique [-fik] adjectif, astronomie ugoden, prinašajoč srečo; dobrodejen

ce repos lui a été bénéfique ta počitek mu je dobro del

benēssere m

1. dobro zdravje, počutje

2. blaginja, blagor:
vivere nel benessere živeti v blaginji
società del benessere družba blaginje

bengáličen (-čna -o) adj.
bengalični ogenj fuochi del Bengala, bengala

beniamino m (f -na) ljubljenček, ljubljenka; miljenček:
il beniamino del pubblico ljubljenec publike

Bernardo moški spol Bernard

bernardo m bernardinec (menih)
(perro del Monte de) San Bernardo pes bernardinec

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

besedíšče (-a) n lessico, vocabolario:
Dantejevo, Prešernovo besedišče lessico dantesco, del Prešeren

bêsen (-sna -o) adj. furioso, furibondo; impetuoso, violento:
upravičeno je bil besen era a ragione furibondo
besno lajanje psa l'abbaiare furioso del cane
besni udarci colpi violenti
besen galop galoppo furioso, impetuoso

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

best¹ [best] pridevnik
najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at odlikovati se v čem
he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
at the best hand iz prve roke; poceni
to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
best maid družica
sleng one's best girl ljubica
best man drug (pri poroki)
best part večji del
to get best thrashing biti hudo tepen
best seller zelo uspešna knjiga
to send one's best regards poslati pozdrav

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi

betún moški spol zemeljska smola, asfalt, katran; krema za čevlje

betún de Judea asfalt
betún líquido nafta
dar de betún naloščiti (čevlje)
darse de betún važnega se delati, bahati se
quedar a la altura del betún močno se blamirati
dar betún (a) laskati se (komu); slaviti, poveličevati

bétvica (-e) f

1. dem. od betva briciolino; goccino;
zapravil je vse premoženje do zadnje betvice ha dilapidato il patrimonio fino all'ultima briciola

2. bot. stelo

3. anat.
lasna betvica fusto del capello

bezgavka samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) kontrastivno zanimivo ▸ nyirokcsomóPri otrocih in mladih odraslih bolnikih se pogosto opazijo povečane bezgavke po vsem telesu. ▸ A gyermekeknél és a fiatal felnőtt betegeknél gyakran megfigyelhetők megnagyobbodott nyirokcsomók az egész testen.
Že čisto navaden prehlad povzroči pri otroku povečanje bezgavk v vratu. ▸ A gyerekeknél már egy egészen egyszerű megfázás is kiválthatja a nyaki nyirokcsomók megnagyobbodását.
Na mestu okužbe pogosto pride do povečanja bezgavk, ki se pojavi od sedem do deset dni po nastanku razjede. ▸ A fertőzés helyén gyakran előfordul a nyirokcsomók megnagyobbodása, mely a fertőzés kialakulásától számított hét-tíz napon belül jelentkezik.
Povezane iztočnice: varovalna bezgavka

biberon tujka franc. m invar. steklenička s cucljem:
avere ancora bisogno del biberon pren. biti še otročji, nezrel

bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia

bibliografija samostalnik
(seznam del) ▸ bibliográfiaPovezane iztočnice: anotirana bibliografija, nacionalna bibliografija, prevodna bibliografija, retrospektivna bibliografija

bidermájerski

bidermajerska doba época f del biedermeier (ali del romanticismo burgués)
bidermajerski stil estilo m biedermeier, estilo (de) buen burgués