Franja

bacíl (-a) m biol. bacillo; pog. microbo, germe; pren. germe:
bacil jetike bacillo della tubercolosi
tifusni bacil bacillo del tifo

bacio m (pl. -ci)

1. poljub:
dare un bacio poljubiti
coprire di baci zasuti s poljubi
bacio di Giuda pren. judežev poljub
bacio della pace spravni poljub
malattia del bacio med. mononukleoza

2. pren. pog.
al bacio odlično

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

background tujka angl. m invar. ozadje:
il background storico e sociale del romanticismo družbenozgodovinsko ozadje romantike

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

bain [bɛ̃] masculin kopel; banja; pluriel javno kopališče

bain d'air, de boue, de soleil, de vapeur, de mer, de rivière, turc, de pieds zračna, blatna, sončna, parna, morska, rečna, turška, nožna kopel
bain à douche prha
bains municipaux, publics občinsko, javno kopališče
bains-douches masculin pluriel javno kopališče s prhami
petit bain, grand bain del kopalnega bazena za otroke, za odrasle (za plavače)
cabine féminin de bain kopalna kabina
costume masculin, maillot masculin de bain kopalni kostim, triko
caleçon masculin, slip masculin de bain kopalne hlačke
établissement masculin de bain kopališče
serviette féminin, peignoir masculin de bain brisača, plašč za kopanje
salle féminin de bain kopalnica
aller aux bains de mer iti na kopanje v morju
envoyer quelqu'un au bain (figuré) komu hrbet pokazati, odkloniti, zavrniti ga
être, tremper dans le bain (populaire) biti zapleten v neko zadevo
prendre un bain chaud, tiéde, froid kopati se v topli, mlačni, hladni vodi
remplir, vider le bain napolniti, izprazniti banjo

bálzam (-a) m

1. kem. (smola) balsamo:
peruanski balzam balsamo del Perù

2. (zdravilo iz te smole) balsamo

3. knjiž. pog. (tolažba, uteha) balsamo, lenimento, sollievo

banca f

1. banka:
impiegato di banca bančni uslužbenec
biglietto di banca bankovec
banca d'emissione ekon. emisijska banka

2. med. banka:
banca delle ossa, banca del sangue kostna, krvna banka

3. inform.
banca dei dati banka podatkov

banco m (pl. -chi)

1. klop:
banco di scuola šolska klop
banco dei deputati poslanska klop
banco degli imputati klop za obtožence

2. miza, pult:
banco di vendita prodajni pult
roba di sotto banco blago izpod pulta; pren. izbrano blago za posebne kupce
sotto banco pren. skrivoma

3. delovna miza:
banco di prova tehn. preizkusna miza; pren. preizkusni kamen, preizkušnja, izpit
l'esame sarà il banco di prova della sua preparazione izpit bo preizkušnja njegove pripravljenosti

4. banka:
banco di Napoli Neapeljska banka

5. lokal, prodajalna:
banco di pegni zastavljalnica
banco del lotto prodajalna srečk lota

6. banka (v hazardnih igrah):
tenere il banco imeti banko; pren. animirati, vzpodbujati, voditi (diskusijo, sestanek ipd.)

7. geol. sloj, sklad (kamninski, sedimentni):
banco di carbon fossile sklad premoga

8.
banco di sabbia sipina
banco corallino korališče
banco di nebbia megleni sloj
banco di pesci ribja jata

banda³ f

1. voj. četa, skupina, oddelek; hist. najemniška četa:
banda di partigiani partizanski oddelki

2. banda, tolpa:
banda di rapinatori roparska tolpa
la banda del buco tatinska tolpa; ekst. šalj. banda, druščina

3. godba:
banda militare vojaška godba
banda municipale občinska godba na pihala

banda ženski spol trak; trop, krdelo, drhal; godba, orkester; jata; zastava; stran (reke, ladje); stranka

banda municipal mestna godba
de banda a banda skoz in skoz
de la banda de acá del río tostran reke
cerrarse a la banda vztrajati pri sklepu
dejar en banda na cedilu pustiti
dar a la banda ladjo postrani obrniti zaradi popravila

bandiēra f

1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat

banditismo m banditizem:
la repressione del banditismo zatiranje, preganjanje banditizma

bánka (-e) f

1. ekon. banca, banco:
vložiti denar v banko depositare il denaro in banca
emisijska, gospodarska, investicijska banka banca di emissione, di affari, di investimento
komunalna banka banca popolare
Narodna banka Banca Nazionale
podružnica banke filiale, succursale (della banca)

2. med. banca:
kostna, krvna banka banca delle ossa, del sangue

3. igre banco

barriēra f

1. pregrada, bariera:
barriera stradale gradb. odbojna ograja

2. ekst. bariera, greben:
barriera corallina koralni greben

3. pren. pregrada, zapora:
barriera doganale carinska zapora
barriera razziale rasna pregrada

4. aero zid, bariera:
barriera del suono zvočni zid
barriera termica toplotna bariera

5. pren. bran, zaščita

barvit pridevnik
1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompásOkoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

2. (raznolik) ▸ színes, sokszínűTržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.

barvítost (-i) f pren. colore, colorito, vivezza espressiva, efficacia; colorismo:
barvitost pripovedi la vivezza espressiva del racconto
zvočna barvitost il colorito del suono

bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

à bas prix poceni
à voix basse tiho, potihem
au bas bout (de) na spodnjem koncu
au bas automobilisme vsaj, najmanj
en bas âge v nežni starosti
en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
Chambre féminin basse Spodnja zbornica
coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
marée féminin basse oseka
messe féminin basse tiha maša
la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
basses cartes féminin pluriel nizke karte
basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
bas peuple nižje ljudstvo
basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
basses terres féminin pluriel nižave
le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
la Basse Carniole Dolenjska
basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
avoir la vue basse biti kratkoviden
faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
le jour est bas dan gre h kraju

básati (bášem)

A) imperf.

1. (tlačiti) caricare (la pipa)

2. voj. caricare (il fucile)

3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo

B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.

1. (riniti se) pigiarsi

2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi