Franja

extendō -ere -tendī -tēnsum in -tentum

I.

1. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati): Lucr., quam magis extendas, tanto adstringunt artius Pl., extendere brachia, digitos Ci., extensis digitis L., extento capite currere L. (o konjih), maiores pennas nido extendisse H. (o godnih ptičih, katerih peruti so razpete čez gnezdo), per extentum funem ire H. po napeti vrvi hoditi = kaj posebno težkega delati, extendere lineam Plin., extentis tumet uva racemis O., extendere manūs O., Cels., Lact., manum Q., cervicem Vell., cutem mulierum, crura ad longitudinem Plin., aures, labellum Iuv.; refl.: in vacuum poterunt se extendere rami V.; med.: (Cerberus) terga resolvit fusus humi totoque ingens extenditur antro V. se razteza, rex veluti mortuus extendi Cu.; od tod pesn.: Buten … moribundum extendit harenā ali multā porrectum extendit harenā V.

2. širiti, razširiti (razširjati), razprostreti (razprostirati), podaljš(ev)ati, poveč(ev)ati: coepit agros extendere victor H., extendere munimenta castrorum Cu., fastigium totum extendi iussit Cu. izravnati, extendere verba Q., extendi epistulam ali extendi me epistulā Plin. iun. = pismo mi je naraslo, extendere pretium Suet. povišati, fenus in usuras T. denar na obresti dajati in s tem povečevati glavnico; med.: ignis per latos campos extenditur V., extenditur una … per latos acies Volcania campos V., plaga extenta in medio quattuor plagarum (= vroči zemeljski pas) V., iussit extendi campos O.; occ.
a) geogr. raztezati; refl. in med. raztezati se, razprostirati se, segati do … , držati do … : promunturium reliqua extendit in latius Mel.; Asia ad Hellesponticum fretum se extendit, Hispania se in nostrum et Oceanum mare extendit, extendit frons illa ad promunturium, longo rectoque limite extentus (Pontus) Mel.
b) voj. raztegniti, razvi(ja)ti: aciem in radicibus montis L., cornua aciei, aciem latius, agmen ad mare, phalangem in duo cornua, cornua extenta Cu., adversariorum equites sese extendere coeperunt Auct. b. Afr., ex consuetudine classem extendere Front.

3. (časovno) raztegniti (raztegovati), zatezati, podaljš(ev)ati, zavleči (zavlačevati): suam aetatem Pl., pugnam ab hora tertia ad noctem L., ad medias sementem extende pruinas V. daj ji trajati, vivet extento Proculeis aevo H., extendere curas in annum venientem V. raztegniti na prihodnje leto, sua itinera extendere L. podaljšati, itineribus extentis ire L. pomikati se v dolgotrajnih pohodih, nequiquam avidos extendere cursūs V., se magnis itineribus extendit C., ultra tricesimum diem luctus suos extendat Val. Max., extendere vitae spatium Vell., vitam an mortem Sen. ph., labores in horam quintam Mart., consulatum suum, tempus epularum suarum, memoriam sui operibus Plin. iun., in variis sermonibus vespera extenditur Plin. iun. se prebije, preide, extendere bellum Sil., venatu vitam Sil. preživjati se ob lovu, comissationes ad mediam noctem Suet.

— II. pren.

1. pregnati = prek moči gnati, preveč gnati: pecudes vehementer agitare et extendere Col.; supra vires se extendere L. prek svojih moči se napenjati.

2. raztegniti (raztegovati): in Asiam quoque cognitionem L., spem suam in Africam L., dare civitatem (državljanstvo) omnibus Italicis, extendere eam paene usque Alpes Vell. extendere partitionem ultra tres propositiones Q.

3. razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati): famam factis V., nomen in ultimas oras H. — Od tod

1. adj. pt. pf. extentus 3
a) v širino se raztezajoč, širok, razsežen, prostran: latius extenta … Lucrino stagna lacu H., castra … quam extentissimā potest valle locat L., extenti oculi Q., campi Sil.
b) zategnjen, zategel: sonus Plin.

2. adv. pt. pf. v komp. extensius: Tert. razsežnejše, obširnejše, ali extentius: Amm. razsežneje, bolj raztegnjeno.

extenuate [eksténjueit] prehodni glagol
redčiti, slabiti; (z)manjšati; opravičiti, olepšati, pokazati v boljši luči; omiliti, ublažiti

extenuō -āre -āvī -ātum

1. (s)tanjšati, razredčiti (razredčevati), zmanjš(ev)ati: Eccl., lignum falce Varr., ab his (dentibus) extenuatur et molitur cibus Ci., aër extenuatus Ci., Caere sortes extenuatas (esse) L. da so se … skrčile, extenuari in aquas O., extenuari in pulverem Plin., extenuare crassitudines columnarum Vitr., aëra Sen. ph.; poseb. medic.: extenuare raucitatem, destillationes Plin. pituitam Cels., corpus curā, fame, inediā Cels. shujšati, si venter non extenuatur Cels.; occ. (voj.) raztegniti (raztezati): Iugurtha extenuatā suorum acie consedit S., agmen extenuabant angustiae L. zaradi soteske je morala biti … preveč raztegnjena, media acies diductis cornibus extenuata L. preveč raztegnjena, ne dovolj globoka.

2. pren. (o)slabiti, zmanjš(ev)ati: dolor extenuabat vocem Ci., ea cogitatio molestias omnīs extenuat Ci. olajša, extenuare sumptūs, crimen, spem Ci., aciem L., vires H., mala ferendo, curas O., longa est extenuanda mora O., extenuare scabiem, vitia Plin.; occ.: opisujoč omalovaževati, zniž(ev)ati, v nič da(ja)ti: verbis suum munus Ci., bellicas laudes verbis Ci., locupletissimi cuiusque censum extenuarant, tenuissimi auxerant Ci., extenuare famam L., facta deorum O. — Od tod adj. pt. pf. extenuātus 3 slab, maloštevilen, neznaten: oratio Corn., vestigia Cat., copiolae meae sunt extenuatissimae Brutus in Ci. ep. so čisto skrčene.

exterior² [ekstíəriə] samostalnik
zunanjost, zunanji videz
fotografija posnetek v naravi; zunanja stran

extern² [ekstə́:n] samostalnik
eksternist, učenec, ki ne stanuje v internatu; zdravnik, ki ne stanuje v bolnici; oseba, ki ni član (npr. stranke)

exterritorial [éksteritɔ́:riəl] pridevnik (exterritorially prislov)
eksteritorialen, ki ni podložen oblasti države, v kateri biva

extra³ [ékstrə] samostalnik
dodatek, izredni strošek; statist(ka) v filmu

extranjerizarse [z/c] potujčiti se; naseliti se v tujini

extranjero tuj, zamejski, inozemski, bivajoč v tujini

Ministerio de Negocios extranjeros zunanje ministrstvo
moneda extranjera tuj denar
valores extranjeros tuji vrednostni papirji, devize

extremar gnati v skrajnost

extremar su bondad predaleč iti s svojo dobroto
extremar las medidas predaleč stvar gnati
extremar los precios pognati cene kvišku
extremar sus súplicas nujno prositi, rotiti
extremarse en hacer a. truditi se, prizadevati si

extremis tujka latinsko in extremis avv.

1. in extremis, pred smrtjo

2. v zadnjem trenutku

exūberō -āre -āvī -ātum (ex in adj. ūber)

I. intr.

1. iz česa obilno prihajati, teči, razlivati se, z abl. od česa kipeti, vzkipevati, prekipevati: Acc. fr., Mel., Front., aquāī fumidus atque alte spumis exuberat amnis V., (fons) increscens ad medium noctis exuberat Plin., copiis exuberans propriis (Rhenus) Amm.; pren.: ille quasi exuberans fons est Lact.

2. pren.
a) obilen biti, obilnega se (po)kazati, v (iz)obilju pojaviti (pojavljati) se: luxuriā foliorum exuberat umbra V. zaradi bohotnega listja je senca gosta, ex multa eruditione … exuberat … eloquentia T. izvira bujna zgovornost, quia lucrum exuberabat Suet., cuius corpus in tam immodicum modum luxuriasset exuberassetque Gell.
b) z abl. = imeti v izobilju česa, bogat biti česa: quin aut pomis exuberet annus aut fetu pecorum V., tam lato fenore exuberat T., exuberare copiā lactis Lact.

— II. (redko) trans.

1. obilno prinašati, obilno roditi: favorum ceras Col., materia melior vindemiis exuberandis Col.

2. (s priseljevanjem) naseliti: Scythae exuberant Persas (Perzijo) Tert. — Od tod adj. pt. pr. exūberāns -antis obilen, izreden: opus Q., pernicitas Amm. Adv. exūberanter obilno: Cass.

exundō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. čez bregove stopiti, čez bregove udariti (udarjati), izli(va)ti se, razli(va)ti se, valiti se kam: fons … exundat Plin., per rivos piscina exundat Col., trunco cruor exundat Sen. tr., solum exundans sanguine Sen. ph., quae (tura balsamaque) … vi tempestatum in adversa litora exundant T., ki jih sila neviht splavlja na … (o plamenu) = kvišku valiti se: flammarum exundat torrens Sil. exundant diviso vertice flammae Stat.; (o človeški duši) = kvišku kipeti: spiritus (morientis) exundans Sil.

2. pren. „prekipevati“ = v obilju se kazati, v obilju se pojaviti (pojavljati), (pre)obilen biti: exundat furor Sen. po ë t., eo detracto, quod exundet Sen. ph., largus et exundans ingenii fons Iuv., ex multa eruditione … exundat … eloquentia T. prekipeva.

— II. (redko) trans. izlivati, kvišku valiti iz česa: exundat fumum piceus caligine vertex Sil. — Od tod adv. komp. exundantius (iz pt. pr.) preobilno: Eccl.

eyesore [áisɔ:] samostalnik
medicina ječmen na očesu
figurativno grd na pogled; trn v peti

eye-wash [áiwɔš] samostalnik
voda za izpiranje oči
pogovorno krinka, prevara, pesek v oči

fabliau [fǽbliou] samostalnik
starofrancoska pripovedka v verzih

fabliau [fabljo] masculin starofrancoska ljudska (šaljiva) pripoved v stihih

Fabriktor, das, vhod v tovarno

facer [féisə] samostalnik
udarec s pestjo v obraz
figurativno nepričakovana težava

face up prehodni glagol
figurativno smelo v oči pogledati; obračunati (to s)