ave ženski spol ptica; perutnina
ave brava, ave silvestre divja ptica
ave can(t)ora ptica pevka
ave nocturna nočna ptica; fig ponočnjak
ave del Paraíso vodomec
ave de paso ptica selivka
ave de rapiña ptica roparica
ave tonta strnad; fig bedak
ave trepadora ptica plezavka
aves (udomačena) perutnina
aves de corral domača perutnina
Zadetki iskanja
- Aventīnus1 -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.
- avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum
1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.
2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.
3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3
1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.
2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T. - avizírati (-am) perf., imperf. (obvestiti, opozoriti) avvisare, segnalare, comunicare:
žel. avizirati odhod vlaka segnalare la (avvenuta) partenza del treno - avōrio m
1. slonova kost, slonovina
2. pren. knjižno belina:
l'avorio del seno belina prsi
3. pl. umetniški predmeti iz slonovine - avspícija (-e) f
1. auspicio:
to so slabe avspicije zanj ciò è per lui di cattivo auspicio
2. redko (pokroviteljstvo) auspici, patrocinio:
prireditev poteka pod predsednikovimi avspicijami la manifestazione si svolge sotto gli auspici del Presidente della Repubblica - avtomatizirani menjalnik stalna zveza
v avtomobilizmu (del vozila) ▸ automatizált sebességváltó
Sopomenke: avtomatizirani ročni menjalnik - avtomatizirani ročni menjalnik stalna zveza
v avtomobilizmu (del vozila) ▸ automatizált kézi sebességváltó
Sopomenke: avtomatizirani menjalnik - ávtor (-ja) | -ica (-e) m, f
1. autore (-trice) (di opere letterarie, scientifiche):
anonimni avtor autore anonimo
avtor romana l'autore del romanzo; abs. autore (scrittore di opere letterarie, teatrali, compositore)
klasični avtorji autori classici
2. autore, artefice, promotore:
avtor projekta l'autore del progetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtor besedil (popevk) paroliere
avtor članka articolista
avtor pratike lunarista
avtor predgovora prefatore
film. avtor risank cartonista - avtorsk|i (-a, -o) Autor-, Autoren-, pravo Urheber- (honorar das Autorenhonorar, izvod das Autorenexemplar, korektura die Autorkorrektur, pravo das Urheberrecht/Autorenrecht)
avtorsko delo das Werk, pravo die geistige Schöpfung
pravo pravica izkoriščanja avtorskih del das Verwertungsrecht
avtorska pogodba der Urhebervertrag - avvantaggiare
A) v. tr. (pres. avvantaggio)
1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti
2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo
B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)
1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi
2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago
3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece - avvedersi* v. rifl. (pres. mi avvedo)
avvedersi di qcs. opaziti kaj, zavedeti se česa:
avvedersi del proprio errore zavedeti se svoje napake - avvisaglia f
1. prvi znak, simptom:
le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma
2. voj. kratek spopad - avvisare v. tr. (pres. avviso)
1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu
2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen - ázijski, aziátski asiático
azijski narodi los pueblos del Asia - azione f
1. dejanje, delo, akcija:
uomo d'azione človek dejanj
passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
Azione Cattolica Katoliška akcija
commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
fare una buona azione napraviti dobro delo
avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja
2. gibanje, pogon:
mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo
3. delovanje, učinek:
l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom
4. lit. dejanje, zgodba:
in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu
5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
fare un'azione di ripiegamento umakniti se
6. šport napad, akcija:
l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca
7. pravo tožba, postopek:
intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga
8. ekon. delnica, akcija:
azione al portatore delnica na prinašalca
azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
azione privilegiata prednostna delnica
società per azioni delniška družba - azzurro
A) agg.
1. sinji, moder:
un cielo azzurro sinje nebo
occhi azzurri modre oči
2. šport
la squadra azzurra italijanska reprezentanca, azuri
B) m
1. modrina, sinjina, azur:
l'azzurro del cielo nebesna modrina, modrina neba
2. šport član italijanske reprezentance:
gli azzurri italijanska državna reprezentanca - Bacchīus -iī, m (Βάκχειος) Bakhij, gr. nom. propr., npr.: Bacchius Mīlēsius Bakhij Milečan (Miletski, iz Mileta), pisatelj del o kmetijstvu: Varr., Col.
- Bacēnis -is, f (sc. silva) Bacenski gozd, zahodni del Turinškega gozda, ki je mejil med Heruski in Svebi: C.