Franja

trilittera f jezik koren iz treh črk

trilittero

A) agg. iz treh črk

B) m jezik koren iz treh črk

tri-līx -līcis (trēs in līcium) triniten (troniten), trižičen (trožičen), iz trojne žice spleten: Serv., Arn., Prud., Isid. idr., lorica auro trilix V. iz trojne zlate žice, per clipei cedentis opus artemque trilicem Val. Fl., praeterea textam nodis auroque trilicem loricam nulli tegimen penetrabile telo Sil., vellera consumunt Patavinae multa trilices, et pingues tunicas serra secare potest Mart., levibus huic hamis consertam auroque trilicem loricam Macr.

tri-membris -e (trēs in membrum) tričlenski (tročlenski)

1. tritelesen (trotelesen), tri telesa imajoč: Geryon Hyg.

2. kot gram. t.t. = gr. τρίκωλος tričlenski (tročlenski), iz treh členov sestoječ: Aug.

trimeter [trímitə] samostalnik
prozodija stih iz šestih (zlasti jambskih) stopic; trimeter

trīnārius 3 (trīnī) = ternārius iz (po) treh (delov) sestoječ, tridelen (trodelen), trojen: numerus, lineae Isid.

trine [tráin]

1. pridevnik
trojen, trikraten, narejen iz treh delov

2. samostalnik
trojica, trojka, trojstvo
religija sv.
Trojica
astronomija trojni aspekt

tripartite [traipá:tait] pridevnik (tripartitely prislov)
tridelen, sestavljen iz treh delov, razdeljen na tri dele; tristranski

tripartite treaty tristranska pogodba

triplet [triplit] samostalnik
trojček; tri stvari (osebe) iste vrste, trojica, trojka; trio
glasba triola, trojnica
pogovorno eden (ena) od trojice
prozodija triplet, trije stihi z isto rimo
tehnično iz treh delov sestavljen imitiran dragulj
množina trojčki; tri enakovrstne karte (npr. trije asi)

she has had triplets dobila, rodila je trojčke

triplex -icis, abl. -ī (trēs in plicāre; prim. du-plex)

1. trigub (trogub), triguben (troguben), triležen (troležen), triskladen (troskladen), trojen, naguban, zganjen: illi robur et aes triplex circa pectus erat H.

2. metaf. tridelen (trodelen), iz treh delov sestoječ, trojen: forma (Cerberus, Geryones) O., cuspis O. trizob (Neptunov), regnum O. (zemlja, morje, podzemlje), mundus O. (nebo, zemlja, morje), Plato triplicem finxit animum C i. (ratio, ira, cupiditas), gens V. iz treh plemen, triplemenski, porticus Suet. s trojno vrsto stebrov.

3. occ.
a) trojen: acies C., L., murus V.; subst. α) triplex -icis, n = triplum trojno, trikrat toliko: pediti centeni dati, triplex equiti L., sume tibi triplex H. β) triplicēs -um, m (sc. codicilli) tridelna (trodelna) tablica, pisalna deščica s tremi tablicami ali listi: Ci., Mart.
b) pesn. (o treh skupaj sodečih bitjih) trije (tri) skupaj: deae (= Parcae) O., Minyēides O. tri sestre Mineide, Diana O. (Diana — Luna — Hecate), greges Pr. tri tolpe bakhantov.

trīticīnus 3 (trīticum) iz pšenice narejen, pšeničen: amylum Plin. Val.

trochée [trɔše] masculin trohej; féminin poganjek iz korenin, iz posekanega drevesa

Trōiu-gena -ae, m in f (Trōia in gīgnere) v Tróji rojen, iz Tróje izhajajoč, trójski, trojánski: Romanus Carmen vetus ap. L., gentes Lucr.; subst. Trōiugena -ae, m Trójec, Trojánec: V.; v pl. Trōiugenae

1. = Trójci, Trojánci: V., Cat. (z gen. pl. Trōiugenûm).

2. = Rimljani, ker po mitološkem izročilu izhajajo iz Trojanca Eneja: Iuv.

tröpfeln intransitiv kapljati, Wasserhahn: puščati, kapljati iz; transitiv kapati, nakapati, in: vkapati

tropfen intransitiv kapljati, Wasserhahn: puščati, kapljati iz; transitiv kapati, in: vkapati

tròpol -a -o, dol. tròpolī -ā -ō iz treh pol: -a ponjava

tròpolac -ōlca m iz treh pol sešita odeja

tròpolica ž iz treh pol sešita rjuha

troquer [trɔke] verbe transitif iz-, pre-, zamenjati

troquer une chose contre une autre zamenjati neko stvar za drugo
troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) napraviti slabo zamenjavo, slabo zamenjati
il a troqué ses culottes courtes contre des pantalons kratke hlače je zamenjal z dolgimi, začel je nositi dolge hlače

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.