Franja

artikulacijski organ stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ hangképző szerv, artikulációs szerv

artoteka samostalnik
(izposojevalnica umetniških del) ▸ artotéka

ás¹ (-a) m

1. igre asso:
pikov, srčni as asso di picche, di cuori

2. pren. asso, campione:
dirkalni as asso del volante
letalski as asso dell'aviazione

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

asa ženski spol roč, držaj, prijem; povod, pretveza

ser (muy) del asa biti zaupen prijatelj

ascendere^*

A) v. intr. (pres. ascendo)

1. povzpeti se, dvigati se (tudi pren.)

2. doseči, dosegati; znesti, znašati:
le spese ascendono a un milione stroški znašajo milijon

B) v. tr. redko vzpeti, vzpenjati se:
ascendere la crina del monte vzpenjati se po gorskem pobočju

ascensión ženski spol vzpon, dvig

ascensión de un globo dvig balona
ascensión (del Señor) vnebohod (Kristusov)

asfiksíja (-e) f med. asfissia:
smrt zaradi asfiksije morte per asfissia
asfiksija novorojenčka asfissia del neonato

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

āspergō (adspergō) -ere -spersī -spersum (ad in spargere), v pozni lat. tudi āspargō -ere -sparsī -sparsum

I. z notranjim obj.

1. kam brizgniti (brizgati), sikniti (sikati), štrkniti (štrkati), potres(a)ti: aquam Pl. ali aquam Latinis Enn. fr. okrepčati, oživiti (pren.), aspersa temere pigmenta in tabula Ci., asp. virus ab undis Lucr., virus pecori V. okužiti živino, hoc iussos asperge sapores V., adspersis gaudet Amor lacrimis Pr., asp. liquorem oculis, bubus glandem Plin., salem, condimentum O., flores Suet., cinerem capiti suo Vulg.

2. pren. doda(ja)ti, vplesti (vpletati): guttam (Guttam) bulbo (Bulbo) Ci. (dovtipno v besedni igri z občnim in lastnim imenom), si illius comitatem tuae gravitati asperseris Ci., asp. sales orationi Ci., alicui sextulam Ci. 72. del komu voliti, alicui molestiam Ci. prizadejati, povzročiti, hoc aspersi, ut scires... Ci. ep. to pripominjam mimogrede, asp. labeculam alicui Ci. ali notam alicui Icti. pritakniti (pritikati), ea his commentariis aspersi, ut... Gell. —

II. z zunanjim obj.

1. oškropiti, poškropiti, potres(a)ti kaj s čim: comas Pr., aram sanguine Ci., sanguine mensas O., Cu., sedes nimbis Lucr., vestimenta leviter aquā Sen. ph., carnem sale Col., olivam sale Plin., imbre lutoque aspersus H., aspersa vacca semine L., aspersus sanguine Cu., aspersus ab equo suo Q., paululum pluviae aspersi sumus Fr.; pren.: guttulā pectus alicui asp. Pl. oživiti koga, cānīs aspergitur aetas O. se pokrije s sivimi lasmi, aspersa die dumeta Sen. tr., mons parvis urbibus aspersus Mel. tako rekoč posuta z..., Tiberinus aspersus maculis Iuv. lisasta tiberska riba, asp. aliquid mendaciunculis Ci. z majhnimi lažmi oškropiti, gemitu regias aures Val. Max. neprijetno dregniti, auditiunculā quadam de Catonis familia aspergi Gell. nekoliko zvedeti o...

2. pren. omadeževati, (o)skruniti (oskrunjati), (o)črniti, (o)grditi, oklevetati, obrekovati: hunc tu vitae splendorem maculis aspergis istis? Ci., asp. aliquem suspicione L., aspergi suspicione Ci. ali infamiā Ci., N., aspergere aliquem linguā Corn., quos rumor asperserat Cu.; brez abl.: adspergere cunctos H.

asperità f

1. hrapavost, raskavost; nagubanost, neravnost:
l'asperità del terreno neravnost zemljišča

2. pren. težava, tegoba, ovira:
le asperità della vita življenjske tegobe

asportazione f odstranitev:
l'asportazione del rene malato odstranitev bolne ledvice

assestamento m

1. ureditev, namestitev, poravnavanje:
assestamento della situazione finanziaria ureditev finančnega stanja

2. posedanje:
l'assestamento del terreno posedanje zemljišča

assiduo agg.

1. vztrajen, marljiv:
lo studio assiduo dà buoni risultati vztrajno učenje prinaša dobre rezultate
un lettore assiduo pazljiv bralec

2. stalen, reden:
pochi di voi sono assidui alle lezioni malo vas redno hodi na predavanja
è un cliente assiduo del nostro bar je stalen gost v naši kavarni

asso m

1. as:
avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi

2. pren. as:
gli assi del volante avtomobilski asi

assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

2. asimilirati:
i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

3. iti za, požreti:
l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

4. zaposliti, zaposlovati:
lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje

assottigliare

A) v. tr. (pres. assottiglio)

1. stanjšati, naostriti:
assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

2. zmanjšati:
assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

3. pren. izostriti:
assottigliare l'ingegno izostriti um

B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

1. stanjšati se, shujšati

2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

asta f

1. palica, drog:
l'asta della bandiera drog zastave
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
asta della stadera ročica mostne tehtnice
l'asta degli occhiali streme naočnikov
l'asta del compasso krak šestila

2. navt. kosnik, stožina

3. šport palica:
salto con l'asta skok s palico

4. kopje

5. temeljna črta (pri črkah)

6. dražba:
asta fallimentare stečajna dražba
vendita all'asta dražbena prodaja

7. redko penis

asta ženski spol drog, palica, kopje, sulica; rog (goveda)

a media asta (mor) na pol droga
dejar a uno en las astas del toro koga na cedilu pustiti