Franja

deviner [dəvine] verbe transitif uganiti, pogoditi, prej vedeti; spregledati (quelqu'un koga, njegove namene); rešiti (uganko); vieilli vedeževati, naprej povedati

deviner une énigme rešiti uganko
deviner un secret odkriti, uganiti tajnost
je vous le donne à deviner tega ne uganete
vous devinez le reste ostalo si lahko mislite

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

dežela gejzirjev frazem
(Islandija) ▸ gejzírek országa, gejzírek földje
Za konec sem si ogledal deželo gejzirjev in vročih vrelcev. ▸ Végül meglátogattam a gejzírek és a forró vízű források földjét.

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

dialog samostalnik
1. neštevno (med nasprotnima stranema) ▸ párbeszéd, dialógus
2. (pogovor med osebama) ▸ párbeszéd, dialógusFilm je poln duhovitih dialogov in sproščenih trenutkov. ▸ A film tele van szellemes párbeszédekkel és laza pillanatokkal.
Ustni preizkus bo dialog med učiteljem in učencem. ▸ kontrastivno zanimivo A szóbeli vizsga a tanár és a diák között folytatott párbeszéd formájában zajlik.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dibattere

A) v. tr. (pres. dibatto)

1. hitro mahati, opletati (s čim):
dibattere le ali frfotati

2. pren. pretresati, obravnavati:
dibattere una proposta obravnavati predlog

B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti

dichiarare

A) v. tr. (pres. dichiaro)

1. izjaviti, izjavljati; razjasniti; igre licitirati (pri bridgeu):
dichiarare il proprio amore a qcn. izjaviti komu ljubezen

2. svečano izjaviti, izjavljati; objaviti, objavljati:
io sottoscritto dichiaro che podpisani izjavljam, da
dichiarare guerra (a) napovedati vojno; pren. nasprotovati
dichiarare il proprio reddito prijaviti dohodek
dichiarare lo sciopero generale razglasiti splošno stavko
dichiarare qcn. in arresto aretirati koga

3. razglasiti, razglašati; imenovati:
dichiarare qcn. innocente pravo oprostiti koga
l'atto è stato dichiarato nullo akt, odločba je bila razveljavljena
dichiarare qcn. erede koga imenovati za dediča
dichiarare qcn. vincitore razglasiti koga za zmagovalca
vi dichiaro marito e moglie razglašam vaju za moža in ženo

B) ➞ dichiararsi v. rifl. (pres. mi dichiaro)

1. kazati se, imeti se (za):
puoi dichiararti fortunato lahko se imaš za srečnega
si è dichiarato favorevole all'iniziativa strinjal se je s pobudo, pokazal se je naklonjenega pobudi

2. izjaviti, izjavljati ljubezen

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

dictitō -āre -āvī -ātum (podvojen frequ. glag. dīcere prek dictāre)

1. (kar naprej, spet in spet) praviti, govoriti, kaj vedno na jeziku imeti, spet in spet trditi, ponavljati: Lucr., Vell., Q. idr., ut dictitabat C., ut patroni tui dictitant Ci.; z obj. v acc.: quod vetus poeta dictitat Ter., quae iste in provincia palam dictitabat Ci.; pass.: multis ultro citroque dictitatis Amm.; z ACI: qui Catilinam Massiliam ire dictitant Ci., ut … Lacedaemonii suos omnes agros esse dictitarint Ci., dictitabant enim se … omnibus necessariis egere rebus C., vulgus … tyrannum non ferendum dictitabat N., quod saepius Quinctius dictitabat se consulum comitia non habiturum L.; z dvojnim acc.: si te populus sanum recteque valentem dictitet H. ko bi narod o tebi pravil, da si … , Octaviam sterilem d. T. za neplodno oznanjati jo, quod antiqui etiam puellas pueras sicut et pueros puellos dictitarent Suet. ker so … tudi za „puellae“ pravili „ puerae“, kakor za „pueri“ „puelli“; pass. brezos.: male dictitatur (= maledicitur) tibi vulgo in sermonibus Pl. slabo si pri ljudstvu zapisan.

2. dictitare causas odvetništvo opravljati, odvetnik biti, pravdar biti: Ci.

diente moški spol zob; zareza, škrbina

diente canino, diente angular očnjak (zob)
diente incisivo sekalec
diente de juicio modrostni zob
diente de leche, diente caduco mlečni zob
diente de león regrat
diente molar kočnik
diente postizo umeten zob
dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
estar a diente (s) biti zeio lačen
hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
tener buen diente biti dober jedec
no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
dientes pl čekani
risa de dientes hinavski nasmeh
aguzar los dientes jezik brusiti
alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
echar dientes zobe dobivati (otrok)
eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
a regaña dientes z nevoljo, nerad

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

diētro

A) avv. zadaj

B) prep.

1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju

difēndere^*

A) v. tr. (pres. difēndo)

1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
difendere i propri interessi braniti svoje koristi
difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
difendere una causa biti branilec v sporu

3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

1. braniti se; varovati se:
difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

2. pravo braniti se:
difendersi in giudizio braniti se na razpravi

3. opravičiti, opravičevati se

4. pog. znajti se; odnesti jo:
in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre

differō -ferre, distulī, dīlātum

I. trans.

1. vsaksebi (narazen) spraviti (spravljati): arbores Plin. (iz drevesnice, kjer so drevesa rasla drugo ob drugem, vzeti in) vsaksebi zasaditi, in versum distulit ulmos V. je v urejenih vrstah razsadil; v pomenu presaditi (presajati): plantam Varr., Col., oculos (mladike) Pall.; palpebras digitis d. Cael. rapreti.

2. raznesti (raznašati): ignem distulit ventus C., aquilo hiemes atque arida nubila differt V. razširja okrog; occ.
a) raznesti (raznašati) = raztrositi, razvejati, razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati), raztrgati, pretrgati: ego te faciam ut formicae frustillatim differant Pl., d. favillam, scintillas Lucr., venti vis … nubila differt Lucr., insepulta membra different lupi H., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., classem vis venti distulerat V., maiorem partem classis d. Vell., castra vi fluminis differebantur T.; od tod pren. differri aliqua re (s)koprneti od česa: amore, cupidine alicuius, laetitiā Pl., doloribus Ter.; differre aliquem (z)begati, osup(n)iti, zmesti koga: aliquam dictis suis Pl., qui (star. adv. abl.) differat te: proin tu fac apud te ut sies Ter.
b) odpraviti, odgnati: dilato Mithridate Fl., Dacia … dilata est Fl.

3. pren.
a) kaj raznesti (raznašati), oznaniti (oznanjati), razširiti (razširjati): cum de me ista foris sermonibus differs Luc. fr., d. rumores Ter., N., rumorem L., rumore dilato Dioni esse vim allatam N., rumore ab obtrectationibus dilato quasi eundem necasset Suet., qui male commissam libertatem sermonibus distulerint L., fama distulit (z ACI) Suet., differtur per manipulos, Tacfarinatem consectentur T. po manipulih se govori, differri per externos tamquam … T. da se po tujcih raznaša govorica; differre aliquem koga (o)klevetati, razvpi(ja)ti, v jezike da(ja)ti, opravljati: aliqueam turpi famā Acc. fr., aliquem circum puellas (pri deklicah) Pr., aeternā differor invidiā Pr., d. aliquem variis rumoribus T.
b) (časovno) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: in posterum diem distulit Ci., differens, cunctans et differens, differre diem de die L., consul differendum negat L. trdi, da se ne sme dalje odlašati; z acc.: tempus d. Ci. odlog(a) dati, rem differre cotidie isti coeperunt Ci., d. aliquem in tempus aliud Ci. zavrniti koga na drug čas, rem in aliud tempus C., res serias in crastinum N., contionem, bellum, nihil differre, quin … L., d. concilium et incepta V., supplicium Cu., iudicium centumvirale Plin. iun., triumphum, profectionem Suet., stipendia militum protrahere et d. Suet. izplačilo mezde zavlačevati in prelagati, aliquem in septimum diem Suet., differre se O. ne podvizati se, oklevati; z inf.: quaerere distuli H. ne vprašam zdaj, nec differret obsides ab Arretinis accipere L., differo de factis eius dicere Lact.; z acc. in gerundijem: totum (Esaiam) talem arbitrans, distuli repetendum Aug.; occ. koga muditi, zadrž(ev)ati: decimum quos distulit Hector in annum V., Hector dilatus erat decimum in annum O. Hektorjev padec se je bil zavlekel, d. aliquem per frustrationem L., aliquem in spem tandem aliquando impetrandi honoris L. potolažiti z upanjem na … , legatos ad novos magistratus L. potolažiti z novimi oblasniki, legationes distulit Tarraconem L. zadrževal je poslanstva, dokler ni prišel v Tarakon; tudi samo differre aliquem Suet., Valerium Marinum destinatum a Galba consulem distulit T.

— II. intr. (le v obl. iz prezentove osnove) ločiti se, razločevati se, razlikovati se: quod etiam si verbo differre videbitur Ci., illi naturis differunt Ci., haec cogitatione inter se differunt, re copulata sunt Ci., nihil differt inter deum et deum Ci. ni razlike, aliquid differt Ci. je nekaj razlike, ipsorum adventūs non multum ab hostili expugnatione differunt Ci., tolli enim quod maxime inter deos atque homines differt Gell. velika razlika med … ; redko: quid res cum re differat, demonstrabitur Ci.; pesn. z dat.: Lact., (comoedia) pede certo differt sermoni H.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: nec quicquam differre, utrumne … ludas opus, an … plores H., quid enim differt, barathrone dones quidquid habes an numquam utare paratis? H. — Od tod adj. pt. pr. differēns -entis različen, razen, nepodoben: causae, genera Ci., doctrinā differens, facultate par Ci.; v komp.: Vulg.; subst. differēns -entis, n razlika, razloček: Q.

Opomba: V tmezi: disque tulissent Pl.; star. inf. pr. pass. differier: Lucr.

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.