Franja

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

žiraf|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Giraffe (baringo Baringo-Giraffe, masajska Massai-Giraffe, mrežasta Netzgiraffe, zvezdasta Sterngiraffe)
zgradba za žirafe v živalskem vrtu: das Giraffenhaus

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

κατασκεύασμα, ατος, τό κατασκευή, ἡ 1. priprava, naprava, uredba, oprava, oprema. 2. grajenje, zidanje; stanje, kakovost, svojstvo, περὶ τὸν βίον ureditev (način) življenja. 3. poslopje, zgradba, stavba; pohištvo, prtljaga, orodje, orožje. 4. odkladanje (prtljage), raztovarjanje.

κόσμος, ὁ [Et. iz κόνσμο-ς, kor. k'ens-, slovesno oznanjati: lat. censeo] 1. a) ureditev, vrsta, red, uredba, ustava države, dostojnost; κατὰ κόσμον, ἐν κόσμῳ v redu, dostojno, spodobno, pristojno, (σὺν) οὐδενὶ κόσμῳ, οὐδένα κόσμον brez vsakega reda, v neredu, οὐδένα κόσμον (ἐμπιπλάμενοι) nezmerno, οὐ κατὰ κόσμον (εἰπών) nesramno, nedostojno; b) bojni red, razvrstitev, κόσμῳ τίθημι postavljam v bojni red; c) način stavbe, zgradba Ἑλληνικός, ἵππου δουρατέου; ὄψεως lepa uprizoritev (scenerija). 2. a) (ženski) nakit, okras, lišp, lepotičje; ὑπασπίδιος lepa oprava pod ščitom; b) dika, slava, čast κόσμον φέρει σιγή. 3. svetovni red, svet, vesoljni svet, (zvezdnato) nebo, zemlja, človeški rod, pogani NT.

λαβύρ-ινθος, ὁ 1. labirint, ogromna zgradba v srednjem Egiptu. 2. labirint na Kreti, ki ga je zgradil Dajdal (Δαίδαλος). 3. stranpot, kriva pot,. 4. buk. vrša ἐκ σχοίνων.

λιθολόγημα, ατος, τό (λιθο-λόγος) kamnata zgradba, zid.

οἴκημα, ατος, τό hiša, poslopje, zgradba, soba, hram, spalnica, nadstropje; posebno a) ječa, kletka, kurnik; b) kapelica; c) delavnica; d) hiša nesramnosti.

οἰκοδομή, ἡ (οἰκο-δόμος) zidanje, hiša, zgradba, vzpodbujanje k pobožnosti NT.

οἰκοδόμημα, ατος, τό οἰκοδόμησις εως, ἡ οἰκοδομία ἡ (οἰκοδομέω) 1. grajenje, zidanje, način zidave, slog. 2. zgradba, poslopje, stavba, hiša.

παρενθήκη, ἡ (παρ-εντίθημι) ion. stranska zgradba, vmesna stavba, dostavek, vstavek, παρενθήκην λόγου ποιέω vstavljam v govor.

προτείχισμα, ατος, τό prednji (zunanji) zid, prednja zgradba, vnanje zidovje.

τείχισις, εως, ἡ (τειχίζω) postavljanje zidu, (ob)zidanje, zgradba trdnjave, zid, obzidje, obkop, obleganje.

сложение n zlaganje, sestavljanje; (mat.) seštevanje; odložitev;
с. с себя должности ostavka na službo;
с. налогов oprostitev davkov
с. оружия položitev orožja;
с. тела telesna zgradba