-
Ἐπι-γένης, ους, ὁ Sokratov učenec.
-
ἐπι-θῡμητής, οῦ, ὁ (ἐπι-θυμέω) kdor želi, si prizadeva za kaj, ljubitelj, prijatelj, pristaš, učenec, ἐπιθυμητής εἰμί τινος hrepenim po čem NT.
-
ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.
-
Ἑρμο-γένης, ους, ὁ Kalijev brat, Sokratov učenec.
-
ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.
-
Εὐθύ-δημος, ὁ Dioklov sin, Sokratov učenec in prijatelj.
-
Ἡρακλείδης, ου, ὁ 1. Πόντικος Η. iz Herakleje v Pontu, Platonov učenec. 2. sploh lastno ime.
-
Κέβης, ητος, ὁ Sokratov učenec iz Teb.
-
Κριτό-βουλος, ὁ Kritonov sin, Sokratov učenec.
-
μαθητεύω 1. sem učenec τινί. 2. učim, poučujem koga τινά NT.
-
μαθητής, οῦ, ὁ (μανθάνω) učenec, vernik NT.
-
Μενέ-ξενος, ὁ plemenit Atenec, Sokratov učenec.
-
Ξενο-φῶν, ῶντος, ὁ iz Aten, Sokratov učenec, pisatelj in vojskovodja.
-
ὁμῑλητής, οῦ, ὁ (ὁμιλέω) drug, zaupnik, prijatelj, poslušalec, učenec.
-
ὀπᾱδός, ὁ, ἡ, ion. ὀπηδός; ὀπάων, ion. ὀπέων, ονος (ἕπομαι) spremljevalec, tovariš, sobojevnik, oproda, sluga, učenec NT, ἐλάφων zasledovalka, lovica.
-
παίδευμα, ατος, τό (παιδεύω) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost.
-
Πλάτων, ωνος, ὁ Sokratov učenec iz Aten (427-347).
-
Σιμμίας, ου, ὁ Tebanec, Sokratov učenec.
-
συγ-γίγνομαι d. m., ion. συγγῑ́νομαι 1. shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom τινί; pos. a) pomagam komu τινί; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga τινί, ὁ συγγιγνόμενος učenec; c) razgovarjam se s kom o čem τινὶ περί τινος. 2. telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu τινί, ἐπὶ γάμῳ τινί oženim se s kom.
-
συν-ουσιαστής, οῦ, ὁ družabnik, prijatelj, učenec.