Franja

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

padavína precipitation; precipitate

padavíne pl atmospheric precipitations pl, rainfall and snowfall
reven s padavínami with a low rainfall, (suh) dry
letna množina padavín annual rainfall
merilec padavín rain gauge

pájek (-jka) m

1. zool. ragno:
pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
suh kot pajek magro come uno stecco
pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
morski pajek grancevola (Maja squinado)
osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

2. avt. žarg. autogrù

palillo moški spol zobotrebec; tolkalo (paličica) za boben

como palillos suh ko trska

pasa ženski spol suha grozdinka, rozina

pasa gorrona cibeba, debela grozdinka
uva pasa rozina
estar hecho una pasa biti suh ko trska
pasas de Corinto pl korinte, majhne rozine

pēnētica -ae, f (gr. πεινήτικη sc. τέχνη) zdravljenje z lakoto: peneticam facere Caelius in Ci. ep. (?) biti suh (brez denarja).

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

Pleite, die, (-, -n) bankrot; figurativ polom; Pleite machen bankrotirati; Pleite sein biti bankrot, figurativ biti suh (brez denarja)

pop|er [ô] moški spol (-ra …) der Pfeffer (tudi rastlinstvo, botanika); črni: Schwarzer Pfeffer, beli: Weißer Pfeffer; rastlinstvo, botanika (poprovec) der Pfefferstrauch
vodni poper rastlinstvo, botanika (jelovka) der Tännel
zrno popra das Pfefferkorn
mlinček za poper die Pfeffermühle
figurativno hud poper starker Tabak
suh kot poper pulvertrocken, staubtrocken, strohtrocken
dati popra komu (jemandem) Pfeffer geben, (jemandem) heimleuchten

póper pepper

potresti s póprom to pepper, to sprinkle with pepper
ti bom že dal pópra! (figurativno) I'll give you what for!
dati komu pópra (figurativno, žargon) to give someone beans
suh je ko póper pogovorno he's skint

pôper (-pra) m pepe:
celi, mleti poper pepe in grani, macinato
črni poper pepe nero
bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
mlinček za poper macinapepe
dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino

prékla (-e) f

1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo

preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
prešteti komu ure decidere di ammazzare
koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa

rake¹ [réik] samostalnik
grablje, grabljice, grebljica; strgača, strgalo (za čiščenje čevljev od blata)

as thin as a rake suh kot trska

rêbro (-a) n

1. anat. costola, costa:
tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

2. gastr. costoletta

3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
krilno rebro centina alare

4. tekst.
rebra žameta le coste del velluto

5. (podolgovat člen) costola:
rebra radiatorja le costole del radiatore
listna rebra le costole della foglia

6. nareč. costa, pendio, declivio

7. arhit. costolone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kazati rebra mostrare le costole
pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti

rincer [rɛ̃se] verbe transitif izplakniti; familier premočiti; populaire ozmerjati; premikastiti; populaire piti

se rincer le bec napiti se, piti
se rincer l'œil oči pasti, naslajati se s pogledi, poželjivo ali radovedno gledati
être rincé comme un verre à bière (populaire) biti brez cvenka, brez dinarja, biti »suh«
laver, rincer et essorer du linge oprati, izplakniti in (s centrifugo) ožeti perilo
se rincer la dalle (populaire) zvrniti ga (= vina) kozarec
il s'est fait rincer obrali so ga (pri igri)
il est rincé vse je izgubil

ripe¹ [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan

at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico

sàraga ž zool. saraga, zelenika; suh kao saraga suh kot trska

saur [sɔr] adjectif

hareng masculin saur prekajen slanik
être maigre comme un hareng saur (familier) biti zelo mršav, biti suh ko trska

schēletro m

1. anat. okostje; okostnjak:
essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari

2. ekst. pren. okostje; ogrodje