Franja

δρομικός 3 (δρόμος) spreten v tekanju (letanju), hitro tekoč; τὰ δρομικά tekma, tek za stavo.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

ἐλεγκτικός 3 (ἐλέγχω) ki spretno ovrže ali dokaže, spreten (vešč) v zavračanju ali dokazovanju, dialektičen.

ἔμπαιος 2 (ἐμπάζομαι) izveden, vešč, spreten v čem τινός.

ἔν-τεχνος 2 (τέχνη) umeten, umetelen, spreten, vešč.

ἐξεταστικός 3 sposoben, spreten v preiskovanju.

ἐπι-καίριος 2 (καιρός) na pravem kraju, o pravem času: a) prikladen, sposoben, spreten, vrl; οἱ ἐπικαίριοι najsposobnejši, odličnjaki, boljari, veljaki, višji častniki; b) potreben, οἱ θεραπεύεσθαι ἐπικαίριοι katere je treba ozdraviti; c) važen.

ἐπίσταμαι [ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.

ἐπιστήμων 2 (ἐπίσταμαι) razumen, pameten, izkušen, vešč, spreten, τινός, τινί v čem, τὰ προσήκοντα ali z inf. – adv. -μόνως spretno τοξεύω.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

εὐ-άρμοστος 2 dobro zložen; skladen, primeren, spreten, gibčen, soglasen.

εὐ-μήχανος 2 1. bistroumen, iznajdljiv, spreten. 2. dobro izmišljen, umeten. – adv. -άνως umetno.

ἐυ-μμελίης, ίω, ὁ ep. = εὐ-μελίης, ου (μελία) vrl kopjanik, spreten suličar.

εὔ-πορος 2 (πείρω) 1. kjer se lahko hodi, dostopen, hodljiv, udoben, gladek, izvršljiv, ugoden, lahek, εὔπορόν ἐστι lahko je. 2. a) premožen, bogat ἄνθρωπος; b) spreten, pameten, vešč πρός τι; πόλις τοῖς πᾶσιν εὐπορωτάτη z vsem dobro preskrbljeno mesto. – adv. εὐπόρως lahko, εὐπόρως ἔχω πάντα imam vsega v izobilju, εὐπορώτερον ἔχω τοῦτ' ἀποκρίνασθαι na to laže odgovorim.

εὐ-τράπελος 3 (τρέπω) spreten, dovtipen, zvit. – adv. -πέλως spretno.

εὐ-φυής 2 (φύομαι) [sup. εὐφυέστατος, adv. -ῶς] 1. lepolik, lepe rasti, brhek, brhke rasti, lep. 2. nadarjen, razumen, spreten, sposoben, ugoden, pripraven, dovtipen, bistroumen, τὸ εὐφυὴς εἶναι prirojena nadarjenost.

εὔ-χειρ, ρος, ὁ, ἡ poet. vešč, spreten, umetniški.

ἴδρις, ιος, ὁ (εἰδέναι) ep. poet. vešč, izveden τῶν ἔργων, razumen, izkušen, κατὰ γνώμην po svojem razumu, spreten, οὐδὲν ἴδρις ničesar sluteč.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.