Franja

ajda samostalnik
1. Fagopyrum esculentum (žito) ▸ hajdina, pohánkaPovezane iztočnice: navadna ajda, tatarska ajda

2. (zrnje) ▸ hajdina, pohánka

ajdared samostalnik
sadjarstvo (sorta jabolka) ▸ idared [almafajta]

briška češnja stalna zveza
(avtohtona sorta češenj) ▸ Goriška Brda-i cseresznye [őshonos cseresznyefajta]

controvērsia f

1. spor, sporno vprašanje:
è sorta una controversia prišlo je do spora
comporre una controversia poravnati spor

2. pravo spor

3. lit. kontroverza; disput

češmin samostalnik
Berberis (grm) ▸ borbolyaPovezane iztočnice: navadni češmin

češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
sorta češnje die Kirschsorte
zgodnja češnja die Frühkirsche
češnja hrustavka die Knorpelkirsche
cvetenje češenj die Kirschblüte
čas zorenja češenj die Kirschenzeit
velik kot češnja kirschgroß
figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja

dactylis -idis, f (gr. δακτυλίς prstanu podobna) daktilida, sorta grozdja: Plin.

disagio m (pl. -gi)

1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

2. pren. zadrega, neugodje:
trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

frizione f

1. vtiranje

2. tehn. trenje:
cono a frizione torni stožec

3. avto sklopka

4. pren. trenje:
è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja

gojen pridevnik
1. (o rastlinah ali živalih) ▸ tenyésztett [o živalih] ▸ termesztett [o rastlinah]Sezam je najstarejša gojena rastlina za pridobivanje olja. ▸ A szezám a legrégebbi olajgyártásra termesztett növény.

2. (o ravnanju) ▸ dédelgetettSkupina konservativcev poskuša pod krinko vojne slediti dolgo gojenim ambicijam. ▸ Konzervatívok egy csoportja a háború leple alatt próbálja kiélni hosszan rejtegetett ambícióit.

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

hrustavka samostalnik
(sorta češnje) ▸ ropogós cseresznye

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hruškov pridevnik
1. (o plodu) ▸ körte
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte, körtefa
3. (izdelan iz hruškovega lesa) ▸ körtefa
4. (v kulinariki) ▸ körte, körtés

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

inconveniēnte m neprijeten, neljub dogodek; neprijetnost, sitnost, pomanjkljivost:
serio, grave inconveniente huda nerodnost
l'operazione si è svolta senza inconvenienti di sorta delo je potekalo brez kakršnih koli težav

interspecifičen pridevnik
biologija (med različnimi vrstami) ▸ interspecifikus, fajok közöttiTekmovanje med osebki iste vrste je znano kot intraspecifično tekmovanje, tekmovanje med osebki različnih vrst pa kot interspecifično tekmovanje. ▸ Az azonos faj egyedei közötti versenyt fajon belüli versenynek, a különböző fajok egyedei közötti versenyt pedig fajok közötti versenynek nevezzük.

jablanov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ almafa, alma

jagned samostalnik
Populus nigra (drevo) ▸ jegenye, jegenyefa, jegenyenyár
Posedel je pod jagnedjo, ki je šelestela z nemirnim listjem, in strmel v daljavo. ▸ Elüldögélt a nyugtalanul zizegő levelű jegenyefa alatt, és a távolba meredt.
Za okrasne namene se med topoli uporablja največ jagned, stebrasta oblika oz. sorta črnega topola. ▸ A nyárfák közül dekorációs céllal a legtöbbször a jegenyét alkalmazzák, a fekete nyár felfelé törekvő tornyos fajtáját.
Sopomenke: črni topol, laški topol