Franja

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

ameubler [amœble] verbe transitif opremiti s pohištvom

ammantare

A) v. tr. (pres. ammanto) ogrniti s plaščem, pokriti, odeti; prekriti, prekrivati:
le montagne ammantate di neve s snegom prekrite gore
ammantare la verità prikriti resnico

B) ➞ ammantarsi v. rifl. (pres. mi ammanto) ogrniti se s plaščem, odeti se:
ammantarsi di virtù pren. narediti se, delati se krepostnega

ammantellare v. tr. (pres. ammantēllo)

1. pokriti s plaščem

2. pren. prikriti, prikrivati

ammobiliamento m

1. opremljanje s pohištvom

2. pohištvo

ammobiliare v. tr. (pres. ammobilio) opremiti, opremljati s pohištvom

ammobiliato agg. opremljen s pohištvom:
stanza ammobiliata opremljena soba

āmōlior -īri -ītus sum

1. (s trudom in težavo) proč, stran, s poti spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): onus Lucan., obiecta onera L., obstantia silvarum T., manibus suis... omnia tyrannidis vestigia L.

2. pren. (kaj škodljivega, kvarnega) odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), odvrniti (odvračati), odvaliti, odbi(ja)ti: pericula Plin., dedecus T., invidiam crimenque a partibus Vitelii T.; poseb. o govorniku ovreči, izpodbi(ja)ti, odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): Q.; tudi = ne omeniti (omenjati), ne v misel vzeti (jemati): amolior et amoveo nomen meum L. nočem omeniti in upoštevati; koga s poti (izpred oči) spraviti, odstraniti, otresti se ga: hominem ab oculis Cu., donec Octaviam uxorem amoliretur T.; refl.: amoliri se spraviti se, pobrati se: ego cesso me hinc amoliri Pl., proinde hinc vos amolimini Ter., nonne hinc vos propere (a) stabulis amolimini...? Pac. ap. Non. V pass. pomenu: ut a se vis Romani exercitus amoliretur Iul. Val., exuviis amolitis, commixta sive amolita Ap.

amphiprostȳlos -on (gr. ἀμφιπρόστυλος) spredaj in zadaj obdan s stebrišči: aedes Vitr.

amplexor -āri -ātus sum (frequ. in intens. glag. amplectī)

1. (z vso silo) objemati koga ali kaj, (z vso silo) oklepati se koga ali česa: osculari et amplexari Ter., aram Pl., (Curio) cum Verre consistit, hunc amplexatur Ci., alicui pedes ampl. Corn.; ampl. cum aliquo ali inter se Pl. objemati se.

2. pren. s posebno ljubeznijo oklepati se ali držati se koga, česa, visoko ceniti, čislati, priznavati: Appius totum me amplexatur Ci. ep. me silno neguje, me zasipava s svojo ljubeznivostjo, ampl. tribunatūs auctoritatem, aequabilitatem iuris, species (= ἰδέας), otium, voluptatem Ci., recte amplexantur (Stoici), quod honestum appellamus Ci., fortunae munera ampl. Plin. — Act. soobl. amplexō -āre: Acc. ap. Non., Luc. ap., Prisc., Pl., Petr., tum auctoritatem censoriam amplexato Ci.

amplificātiō -ōnis, f (amplificāre)

1. razširitev, (po)množitev, (po)večanje: vectigalium, rei familiaris, pecuniae Ci.

2. pren.
a) (po)večanje: honoris et gloriae Ci.
b) occ. ret. razširitev misli s stopnjevanjem ali kopičenjem izrazov: Ci., Corn., Q.

ampolliēra f stojalo s stekleničkama za olje in kis

Amt, das, (-/e/s, Ämter)

1. dolžnost, položaj, funkcija; ein öffentliches Amt bekleiden opravljati javno funkcijo; ein Amt bekleiden opravljati dolžnosti; von Amts wegen po uradni dolžnosti; seines Amtes walten opravljati svojo dolžnost; sein Amt niederlegen odstopiti s položaja/funkcije; Ausscheiden aus dem Amt prenehanje mandata

2. (Dienststelle) zavod, urad

3. (Telefonamt) telefonska centrala

4. kirchlich: peta maša, maša s petjem

amueblar opremiti s pohištvom

habitación amueblada opremljena soba
casa amueblada (Am) prenočišče

amulēto m amulet, obesek s čarovno močjo

amunitionner [-nisjɔne] verbe transitif, vieilli oskrbeti s strelivom

amure [amür] féminin, marine vrv, ki drži spodnji kot jadra na strani, s katere prihaja veter

amylicō -āre (amylum) s škrobovino mešati, zmešati, pomešati: Th. Prisc.

analphabetic [ænælfəbétik] pridevnik (analphabetically prislov)
nepismen, analfabetski; ki ni napisan s črkami

Andenkenladen, der, trgovina s spominki