Franja

Zadetki iskanja

  • pensée [pɑ̃se] féminin misel; mišljenje; mnenje, naziranje, prepričanje; namera; botanique mačeha

    la seule pensée ... (že) sama misel ...
    pensée de derrière la tête skrita misel
    entrer dans la pensée de quelqu'un koga (popolnoma) razumeti
    être absorbé dans ses pensées biti zatopljen v svoje misli
    venir à la pensée priti na misel, pasti v glavo
  • perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

    se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
    n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
    fouer à tout perdre vse staviti v igro
    perdre sa clef (populaire) imeti drisko
    perdre connaissance onesvestiti se
    se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
    perdre contenance zmesti se
    perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
    perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
    perdre le goût du pain (populaire) umreti
    perdre (l')haleine priti ob sapo
    perdre une occasion zamuditi priložnost
    y perdre son latin ničesar ne razumeti
    perdre le nord izgubiti se
    perdre ses pas truditi se brez haska
    perdre patience izgubiti potrpljenje
    perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
    perdre du poids shujšati
    perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
    perdre de vue izgubiti iz vida
    vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
    se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
    je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
    les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
    perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje
  • persönlich oseben (tudi Recht); persönliches Fürwort osebni zaimek; persönlich werden dajati osebne pripombe; persönlich nehmen razumeti osebno
  • pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

    mlad pès pup, puppy
    pès čuvaj house-dog, watchdog
    pès na verigi arhaično bandog
    pès jazbečar terrier
    lovski pès hound
    trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
    pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
    mesarski pès, doga mastiff
    morski pès shark
    ovčarski pès shepherd dog
    pès prepeličar spaniel
    pès ptičar pointer
    stekel pès mad dog
    ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
    oddelek za pse dog box
    konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
    reja psov breeding of dogs
    sledilni pès bloodhound
    lačen kot pès as hungry as a wolf
    utrujen kot pès dogtired
    biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
    naščuvati psa na koga to set the dog on someone
    priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
    vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
    razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
    živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
    pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
    psom vstop prepovedan! no dogs admitted
    pozor, hud pès! beware of the dog!
    vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at
  • plaisanterie [plɛzɑ̃tri] féminin šala, objestna šala; norčevanje; malenkost; otroška igra

    par plaisanterie ta šalo, v šali
    c'est une (simple) plaisanterie to je le šala
    plaisanterie à part! brez šale! govorimo resno!
    plaisanteries de corps sočne, mastne šale; slabe navade
    plaisanterie de mauvais goût neokusna, slaba šala
    entendre, comprendre la plaisanterie razumeti šalo
    cela passe la plaisanterie ta šala gre predaleč
    tourner en plaisanterie (o)smešiti
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • point1 [pɔ́int] samostalnik
    konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
    arhaično bodalo, meč
    tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
    lov cilj, postojanka (psov)
    množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
    slovnica pika (tudi full point)
    tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
    matematika točka (point of intersection sečišče)
    decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
    fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
    geografija rtič
    geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
    točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
    trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
    točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
    poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
    poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
    (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
    ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
    šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
    šivana čipka
    glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
    vojska predstraža, izvidnica
    britanska angleščina kretnica

    ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
    to be off points biti v svobodni prodaji
    ekonomija to put on points racionirati
    at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
    at the point of na robu, blizu
    at the point of the pistol z namerjeno pištolo
    at the point of the sword z grožnjo, nasilno
    at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
    to be on the point of pravkar nameravati
    beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
    to bursting point (sit) da bi počil
    boiling-point vrelišče
    freezing-point ledišče
    melting-point tališče
    to bring to a point dovršiti, končati
    a case in point ustrezen primer
    to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
    to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
    to give point to s.th. poudariti kaj
    šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
    figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
    possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
    to dine on potatoes and points jesti samo krompir
    in point ustrezen, umesten
    in point of glede na
    in point of fact pravzaprav, resnično
    point at issue sporna točka
    a point of interest zanimiva podrobnost
    the point of the jaw brada
    a knotty point zamotana stvar
    to keep to the point ostati pri stvari
    to lack point ne biti prepričljiv
    to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
    šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
    to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
    a moot point dvomljiv dokaz
    ameriško point of origin kraj porekla
    not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
    to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
    point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
    to see the point razumeti poanto
    to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
    to stick to the point ostati pri stvari
    to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
    one's sore point boleča točka
    there is no point in it nima smisla
    to the point stvarno
    up to a point do neke mere
    turning-point preokret
    point of view stališče, mnenje
    that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
    parlament point of order dnevni red
  • povsem [ə] völlig, vollkommen, vollends, gänzlich; zadovoljen: rundherum; zaupati: voll, durchaus; voll- (zrel vollreif)
    povsem brez smisla sinnentleert
    povsem pri močeh im vollen Besitz seiner Kräfte, im Vollbesitz seiner Kräfte
    povsem nedvoumen nicht [mißzuverstehend] misszuverstehend
    povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
    povsem tuj wildfremd
    povsem zmeden kopflos
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

    se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
    se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
    prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
    prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
    prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
    prêter à controverse izzvati ugovor
    prêter à la critique dati povod za kritiko
    prêter à équivoque biti dvoumen
    prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
    prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
    prêter sur gage posoditi proti zastavi
    prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
    prêter à intérêts posoditi proti obrestim
    tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
    prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
    prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
    prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
    se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
    prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
    sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
    prêter serment priseči, položiti prisego
    ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
    prêter des visées pripisovati namene
    prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
    la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
    prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga
  • prìhvatiti -īm
    I.
    1. prijeti: prihvatiti koga rukom, za ruku, komu šešir
    2. sprejeti: prihvatiti prijedlog, predlog, gosta, borbu, pomoć, prijateljske dobre želje
    3. sprejeti, akceptirati: prihvatiti mjenicu
    4. prestreči: prihvatiti nekoliko pahuljica
    5. sprejeti izziv: prihvatiti rukavicu
    6. pomagati komu: prihvatiti koga
    7. odzdraviti komu: prihvatiti kome boga, dobro jutro, pozdrav
    8. uslišati: prihvatiti čiju molbu
    9. prihvatiti dušu, goli život okrevati, popraviti se, okrepčati se: donesi mu rakije, hljeba, neka čovjek dušu prihvati, da prihvati goli život
    10. prevzeti v svoje roke: prihvatiti sve u svoje ruke
    11. prihvatiti šalu na šalo odgovoriti s šalo, razumeti šalo
    II. prihvatiti se
    1. lotiti se: prihvatiti se posla, zanata, pera
    2. prihvatila ga se sreća sreča mu je naklonjena
  • prodajalka ljubezni frazem
    (prostitutka) ▸ örömlány, a szerelem papnője
    Težko je razumeti, zakaj stranke niso iskale mlajših prodajalk ljubezni. ▸ Nehéz megérteni, hogy a kuncsaftok miért nem kerestek fiatalabb örömlányt.
  • prompt, e [prɔ̃, t] adjectif hiter, nagel, uren; prenagljen; hitro pripravljen (à za); hitro pri roki (à z); kratek, bežen

    geste masculin prompt hitra kretnja
    de prompt secours hitre pomoči
    prompt à croire lahkoveren
    prompt à se décider ki se hitro odloči
    prompt à oublier pozabljiv
    prompt à rendre service uslužen, ustrežljiv
    prompt à la repartie odrezav, nikoli v zadregi za odgovor
    avoir l'esprit prompt hitro razumeti
    avoir la repartie prompte biti odrezav, hitro se odrezati, ne biti v zadregi za odgovor
    avoir la main prompte biti vedno pripravljen takoj udariti
    je te souhaite un prompt rétablissement želim ti hitrega okrevanja
    prompt comme l'éclair, comme la foudre hiter ko blisk
    ma joie fut prompte moje veselje je bilo kratkotrajno
  • propriamente avv.

    1. v resnici, zares:
    le cose non si sono svolte propriamente in questo modo stvari v resnici niso potekale tako

    2. prav; v pravem smislu, pomenu; točno
    la parola va intesa propriamente e non in senso traslato besedo gre razumeti v pravem, ne v prenesenem pomenu
  • pulga ženski spol bolha

    pulga aquática povodna bolha
    hacer de una pulga un camello (ali un elefante) iz muhe slona narediti
    no aguantar (ali sufrir) pulgas (fig) biti občutljiv
    tener pulgas biti nemiren, biti neznosen
    tener malas pulgas nobene šale ne razumeti, hitro vzkipeti, razdražljiv biti
    de malísimas pulgas zelo neznosen
    cada uno tiene su manera de matar pulgas vsak po svoje
  • raccōgliere*

    A) v. tr. (pres. raccōlgo)

    1. pobrati, pobirati:
    raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
    raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

    2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
    raccogliere le patate pobirati krompir
    raccogliere il fieno grabiti seno
    raccogliere il grano žeti žito
    raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
    raccogliere successo imeti, žeti uspeh

    3. zbirati (tudi pren.):
    raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
    raccogliere francobolli zbirati znamke

    4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
    raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
    raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

    B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

    1. namestiti, nameščati se

    2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
    raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

    3. zbrati, zbirati se
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • razumévati (-am) imperf. glej razumeti | razumevati
  • read*2 [ri:d]

    1. prehodni glagol
    brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
    (raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
    razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
    (o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

    to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
    to read to oneself čitati zase (skrivaj)
    to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
    to read a dream razlagati sanje
    to read s.o.'s face brati komu na obrazu
    to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
    to read law študirati pravo
    with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
    read the letter to yourself preberite si pismo
    he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
    to read music brati note, igrati po notah
    to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
    to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
    do you read me? me razumeš?
    how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
    to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
    to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
    to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
    parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
    she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
    the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

    2. neprehodni glagol
    brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
    študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

    he is reading for the bar študira za advokaturo
    to read between the lines brati med vrsticami
    to read for an examination študirati za izpit
    to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
    to read for honours pripravljati se za rigoroz
    the book reads well knjiga se dobro bere
    his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
    this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
    it reads like a novel to se bere kot roman
    it reads as follows (to) se glasi takole
  • rebours [rəbur] masculin protidlaka (blaga), figuré nasprotje

    à rebours, au rebours proti dlaki, na srh; figuré narobe; nazaj
    compter à rebours nazaj šteti
    lire à rebours narobe brati
    au rebours de proti, v nasprotju z
    aller au rebours de l'évolution générale iti v nasprotju s splošnim razvojem
    caresser un animal à rebours božati, gladiti, žival proti dlaki
    faire tout à rebours narediti vse narobe
    prendre quelque chose à rebours napačno razumeti
    prendre le rebours de quelque chose krtačiti, česati proti dlaki
    marcher à rebours ritensko hoditi
  • recht1

    1. (richtig) pravi; recht gehen imeti prav; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; beim rechten Namen s pravim imenom; vom rechten Wege abkommen zaiti s prave poti

    2. Mathematik Winkel: pravi (kot); rechte Stoffseite lice (blaga)

    3. Adverb prav, es ist recht prav je; es ist mir recht meni je prav; es geschieht ihm recht prav mu je, to je zaslužil; recht verstehen razumeti prav; gehe ich recht in der Annahme... ali imam prav, če ..., ali prav domnevam, da...; recht tun storiti prav; alles, was recht ist vse kar je prav; recht machen narediti prav, ustreči; das ist nicht recht von dir to ni prav s tvoje strani

    4. ganz recht! točno!; recht und schlecht za silo; erst recht zanalašč; nun erst recht sedaj pa še celo, sedaj pa zanalašč; gerade recht kommen priti kot zanalašč/kot naročen