Franja

trabea -ae, f (trabs) trábea, z vodoravnimi škrlatnimi progami (trabes) okrašena in s širokim škrlatnim robom obšita praznična obleka (toga), ki so jo nosili:

1. rimski kralji: L., V., Plin., Fl., Isid. idr., trabeā decorus Romulus O.

2. konzuli, avgurji in vitezi pri slovesnih obhodih in drugih slovesnostih: Suet. ap. Serv. idr., sellam regni trabeamque insignia nostri V., Quirinali trabeā insignis consul V.; od tod meton.
a) konzulstvo, konzulat, konzulska čast: Symm., Cl.
b) viteštvo, viteški stan, viteška čast: Stat., Mart. — Kot nom. propr. Trabea -ae, m Trábea, rimski komediograf (druga polovica 2. stol.), ki je slovel zlasti po živahnem orisovanju oseb in jezika: Varr. fr., Ci.

Trāiānus -ī, m Traján, s celim imenom M. Ulpius Traianus Mark Ulpij Trajan, Hispanec, rimski cesar v letih 98—117 po Kr.: Aur., Plin. iun. idr., Augusto felicior, Traiano melior Eutr. — Od tod adj. Trāiānus 3 Trajánov, trajánski: aqua Front.

Trajan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Traianus [római császár]

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

Traulus -ī, m Trável (Trávlus), rimski nom. propr., npr. Sex. Traulus Sekst Travel, rimski vitez: Sen. ph.; Traulus Montanus Travel Montan, rimski vitez: T.

Trebōnius 3 Trebónij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znani so:

1. C. Trebonius Gaj Trebonij, rimski vitez: C.

2. neki drugi C. Trebonius Gaj Trebonij: Ci.

3. njegov istoimenski sin, Cezarjev legat v Galiji in Ciceronov prijatelj: C., Ci., Vell.

4. neki (sicer neznan) razuzdanec: H.

trechedipnum -ī, n (gr. τρεχέδειπνος -ον k pojedini tekoč (= hiteč)) trehedípnon = lahka moderna obleka, v kateri so rimski gizdalini hodili v goste, obedna obleka: rusticus ille tuus sumit trechedipna, Quirine, et ceromatico fert niceteria collo Iuv.

tremulus 3, adv. -ē (iz tremere kakor credulus iz credere)

1. tresoč se, tresav, tresljiv, trepetajoč, drgetajoč, drhteč, drhtav, drgetav, utripajoč: Pl., Ter., Cat., Lucr. idr., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aura O., tremulae vestes O. vihrava, ohlapna, lumen V., Enn. fr. trepetajoč, flamma Ci., cantus tremulus H. s tresočim glasom, tresoglasno, oculi Ap., anus tremulas manūs tendit O., tremulus passus O., plumulae tremule resultantes Ap.; acc. n. adv.: tremulum crisat Mart.; subst.
a) tremulus -ī, f bot. trepetlika: Plin. Val.
b) tremulī -ōrum, m tresavci, tresavičniki, oboleli za tresenjem (tresavico): Plin.

2. drget (trepet) vzbujajoč, stresajoč, pretresa(va)joč: frigus Ci. (Arat.), horror Pr. — Kot rimski priimek, npr. Q. Marcius Tremulus Kvint Marcij Tremul: Ci., L., Plin.

Trogus (-ī) Pompeius (-ēī ), m Tróg Pompêj, rimski zgodovinar v Avgustovem času; njegovo delo nam je ohranjeno le v Justinovem izvlečku: Iust.

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli

1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.

2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers.

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

Tullus -ī, m Túl, ime in priimek raznih rimskih rodov; poseb. Tullus Hostilius Tul Hostilij, tretji rimski kralj: L., Val. Max.

Turpilius 3 Turpílij(ev), ime rimskega rodu; poseb. Sex. Turpilius Sekst Turpilij, rimski komediograf, Terencijev sodobnik in prijatelj: Ci., Volcatius Sedigitus ap. Gell., Turpilius comicus Hier. — Turpilia -ae, f Turpílija: Ci. ep.

Turselius -iī, m Turzélij, rimski nom. propr., npr. L. Turselius Lucij Turzelij: Ci.

ūn-decim, num. cardinale (ūnus in decem) enajst: Ci. ep., Mart., Vitr., Macr.; kot nedoločno število: Amm.; poseb. ūndecim virī (tudi ūndecimvirī) -ōrum, m = gr. οἱ ἕνδεκα enajsteri možje, enajstêrniki, undecímviri (undecimvíri), organ oblasti v Atenah, ki ga je sestavljalo 11 mož s podobnimi pooblastili, kot so jih imeli rimski triumviri capitales (jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki); skrbeli so za ječe, policijske zadeve in izvrševanje kazni: N.

Valēns² -entis, m Válens (Valént)

1. = Κράτος, oče tretjega Merkurja: Ci.

2. rimski nom. propr., npr. Valens, Valentinijanov brat in socesar: Cod. Th.

3. plemič iz Kremone: T.

Valentius -iī, m Valéncij (Valéntij), rimski nom. propr.; npr. A. Valentius Avel Valencij, Verov (Verres) tolmač: Ci.

Valeriānus² -ī, m Valeriján, starejši rimski avtor, vir za Plinija starejšega: Plin., Sil.

Valerijan samostalnik
zgodovina (rimski cesar) ▸ Valerianus [római császár]