Franja

ruginí -ésc

I. vi. (za)rjaveti

II. vt. povzročati/povzročiti rjo

ruin² [rúin] prehodni glagol
porušiti, spremeniti v ruševine, razdejati, podreti, uničiti, opustošiti; pokvariti; onemogočiti, preprečiti, spodnesti; povzročiti propad, ruinirati, uničiti, pogubiti (koga); zapeljati (dekle)

to ruin oneself uničiti se
a ruined house hiša v ruševinah
to ruin one's clothes uničiti si obleko
to ruin one's eyes pokvariti si oči
to ruin a girl zapeljati dekle
to ruin one's health uničiti si zdravje
to ruin s.o.'s reputation spraviti koga ob (uničiti komu) dober glas
neprehodni glagol
propasti; biti uničen (ruiniran)
poetično zrušiti se

rust [rʌst]

1. samostalnik
rja (tudi figurativno)
figurativno slab vpliv; rjavenje
figurativno nedelavnost, lenobnost, lenoba
botanika snet, rja (na žitu)

to gather rust (za)rjaveti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
(za)rjaveti, zakrneti
figurativno plesneti, propadati, postati neuporaben zaradi nerabe; zakržljati
botanika postati snetiv, snetljiv; povzročiti rjo ali rjavenje; pobarvati z rjasto barvo
figurativno oslabiti

better wear out than rust out bolje je ostati do zadnjega aktiven (delaven, dejaven) kot pa počasi slabeti ("rjaveti")

scandaliser [skɑ̃dalize] verbe transitif zbujati, povzročiti ogorčenost, pohujšanje (quelqu'un pri kom); škandalizirati

se scandaliser škandalizirati se, pohujševati se, zgražati se, biti ogorčen, spotikati se, zgledovati se (de quelque chose nad čem) (de ce film nad tem filmom)

scandalizá -éz

I. vt. povzročati/povzročiti ogorčenje, pohujševati, pohujšati

II. vr. zgražati se, zgroziti se

scombussolare v. tr. (pres. scombussolo) zmešati; spraviti v nered; povzročiti zmešnjavo, nered

set afloat prehodni glagol
prinesti na površje
figurativno povzročiti izbruh (česa)

shock² [šɔk] prehodni glagol
pretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje
medicina pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok)
neprehodni glagol
trčiti (skupaj), zaleteti se

shocked ogorčen (at ob, by zaradi)
I was shocked to hear z grozo sem slišal
a sight that would shock you prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)
she was shocked to find him so pale and thin bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega
I am shocked at you! zgražati se moram nad vami!
to shock a secret out of s.o. s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnost
to shock s.o. into telling the truth s šokom koga privesti do tega, da pove resnico

sicken [sikn]

1. neprehodni glagol
oboleti, zboleti, pokazati prve znake bolezni; bolehati, slabeti, občutiti slabost, hirati; začutiti gnus (stud), naveličanost (of s.th. do česa)
poslabšati se (vreme)

2. prehodni glagol
napraviti (koga) bolnega; oslabiti; povzročiti gnus, disgustirati, priskutiti

to sicken for rheumatism zboleti za revmatizmom
to be sickened with s.th. biti sit (naveličan) česa
rich food sickens me mastna hrana se mi upira, se mi je priskutila
she sickened at this sight slabo ji je postalo ob tem pogledu (prizoru)
this sight sickened him ta prizor (pogled) se mu je zagnusil
she sickened to look at the corpse zagabilo se ji je ob pogledu na mrliča

slacken [slǽkən] prehodni glagol & neprehodni glagol
narediti mlahavo, zrahljati (se), popustiti, odviti (se); opočasniti, postati počasen; zmanjšati (se), ublažiti (se); oslabeti
trgovina povzročiti mrtvilo, postati medel, slab (trgovina)

to slacken one's efforts popustiti v svojih naporih (prizadevanjih)
to slacken one's pace opočasniti svoj korak
to slacken speed zmanjšati hitrost
the wind slackens veter popušča

smart² [sma:t] neprehodni glagol
zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
figurativno kesati se (for za, zaradi)
pokoriti se, pretrpeti kazen
prehodni glagol
boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
to smart under an insult globoko občutiti žalitev
my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)

smut [smʌt]

1. samostalnik
kosmič saj; sajast madež
botanika snet (na žitu)
figurativno nespodobna (obscena) zgodba (beseda, domislica, dovtip); grdo govorjenje, kvanta(nje), obscenost

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati s sajami, umazati
botanika povzročiti snet (na žitu); postati snetljiv (žito)

snap² [snæp] prehodni glagol
hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
neprehodni glagol
hlastniti (at po)
naglo poseči (at po)
havsniti z zobmi (at po)
(o psu); skušati ugrizniti (at koga)
póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
ameriško, sleng planiti (into v)
ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)

to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
to snap at the chance zgrabiti za priložnost
to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
the dog snapped at me pes je havsnil po meni
his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
to snap to attention nenadoma postati pozoren
to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
his nerves snapped živci so mu odpovedali
I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
the string snapped struna je počila
to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
the whip snapped bič je tlesknil (počil)

soflamar za nos vleči, varati; osramotiti, zardelost (rdečico) povzročiti

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

stampede [stæmpí:d]

1. samostalnik
divji, brezglav beg, panika
ameriško, politika množično gibanje
ameriško, sleng preobrat mnenja
figurativno zlata mrzlica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
v neredu, v paniki bežati, brezglavo se razbežati, povzročiti paniko ali naval, navaliti; gnati, goniti (koga), pognati v beg

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

tetter [tétə]

1. samostalnik
medicina lišaj, izpuščaj

2. prehodni glagol
povzročiti lišaj
neprehodni glagol
dobiti lišaj ali izpuščaje

to be tetterd imeti lišaj ali izpuščaj

tingle [tiŋgl]

1. samostalnik
zvenenje, šumenje (v ušesu); zbadanje; ščemenje; mravljinci (v životu); srbenje pikanje; skelenje; drhtenje, tresenje nervozno vznemirjenje

2. neprehodni glagol
zveneti v ušesih, šumeti; ščemeti; bosti, zbadati; srbeti, pikati; skeleti (with od)
drhteti, tresti se, biti živčno vznemirjen
figurativno biti nabit (with z)
prehodni glagol
povzročiti zvenenje, šumenje, srbenje

my ears are tingling v ušesih mi šumi
the story tingles with interest zgodba je napeto zanimiva