Franja

tôpel caliente ; (vreme) caluroso (tudi fig) ; (barva, dežela, klima) cálido ; (obleka) de abrigo ; (zahvala) sincero

tople besede palabras f pl sentidas
topla kopel baño m caliente
topel sprejem calurosa acogida f
topel vrelec fuente f termal
jesti nekaj toplega tomar una comida caliente
topló (prislov) calurosamente (tudi fig), cálidamente (tudi fig)
topló je hace calor
topló mi je tengo calor
postati topló calentarse
sonce toplo sije (je tóplo) el sol calienta mucho
topló jesti (piti, servirati) comer (beber, servir) caliente
topel se obleči abrigarse; ponerse ropas de abrigo

tradicional|en (-na, -no) traditionell; überliefert, überkommen, herkömmlich, hergebracht, altüberliefert, altherkömmlich; (običajen) eingebürgert
biti tradicionalen Tradition haben, überliefert sein
postati tradicionalen zur Tradition werden

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

tŕd boj fierce fight
tŕdi časi hard times pl
tŕdo delo hard work
tŕde besede harsh words pl
tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
tŕd les hardwood, firm wood
tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
tŕd prepečenec, dvopek hard tack
tŕdega srca hard of heart
tŕd (hud) udarec a hard blow
tŕda usoda hard lot, cruel fate
tŕda voda hard water
tŕdo življenje hard life
biti tŕd od strahu to be scared stiff
za denar je trda (figurativno) money is tight
zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
postati tŕd to harden, to grow hard

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

trézen sobrio; que no está bebido

napraviti treznega desembriagar
zopet napraviti treznega desemborrachar, fig desengañar
postati trezen desembriagarse
zopet postati trezen desembrorracharse

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

trúden tired; fatigued; weary; (izčrpan) exhausted; worn-out

postati trúden to get tired, to tire
na smrt sem trúden I am ready to drop, I'm so tired

trúden cansado, fatigado

postati truden cansarse, fatigarse
strašno truden cansadísimo, muerto de fatiga, desfallecido; fam hecho polvo
biti na smrt truden estar rendido (de cansancio)

Túrek Túrkinja Turk

močan kot Túrek, Túrkinja (as) strong as a lion
postati Túrek, Túrkinja to turn Turk

tvórav med ulceroso

postati tvorav ulcerarse

učinkovít effective, efficacious; (oseba) efficient; active; kemija actinic; operative

postati učinkovít to become effective, to take effect

udomačèn domesticado

udomačen postati (žival) domesticarse

udomáčen apprivoisé, domestiqué

postati udomačen (žival) s'apprivoiser

upokojênec (-nca) | -nka (-e) m, f pensionato (-a):
biti upokojenec essere pensionato
postati upokojenec pensionarsi, andare in pensione
jur. družinski upokojenec pensionato indiretto

uskòk renegade, rat, deserter

postati uskòk to desert, to be a renegade, to defect

usod|en [ó] (-na, -no)

1. (po usodi) schicksalsbedingt, schicksalhaft
usodno povezan schicksalsverbunden

2. (usodepoln) schicksalsvoll; schicksalsschwer; schicksalsträchtig; schicksalsschwanger
usodno vprašanje die Schicksalsfrage

3. (fatalen, poguben) fatal, verhängnisvoll, verderblich; verheerend; unheilvoll, [unheilbringend] Unheil bringend; (smrten) todbringend
biti/postati usoden zum Verhängnis werden

4. (daljnosežen) von besonderer Tragweite; [schwerwiegend] schwer wiegend, folgenschwer, folgenträchtig
|
usodna ženska ironično ein männermordender Vamp

uvèl marchito; ajado

uvela lepota belleza f marchita
postati uvel marchitarse

vdóva widow; widow lady, widow woman

vdóva kralja ali plemiča dowager
kraljica vdóva Queen Mother, Queen Dowager
vojvodinja vdóva dowager duchess
mati vdóva widowed mother
slamnata vdóva grass widow
napraviti za vdóvo to widow
postati vdóva to be widowed
ostala je vdóva she was left a widow