Franja

ukòr (-ôra) m censura, ammonizione, biasimo, reprimenda; sgridata, strapazzata; pog. cicchetto, tirata d'orecchi;
zaradi številnih izostankov s pouka mu je ravnatelj izrekel ukor, pa še doma jih je pošteno slišal per le numerose assenze ingiustificate il preside lo punì con un'ammonizione e a casa si prese una bella strapazzata

ukoríti to reprimand; to blame; to censure; to scold, (ostro) to snub; to chide; to haul (ali to rake, to drag) over the coals

pošteno koga ukoríti to send someone away with a flea in his ear

ulmeus 3 (ulmus) brestov: virgae Pl., materies Ca., frons Col.; šalj.: ulmei fasces virgarum Pl., interminatus est nos futuros ulmeos Pl. da postanemo povsem brestovi = temeljito pretepeni, pingere aliquem pigmentis ulmeis Pl. obarvati z brestovimi barvami, obarvati brestovo = pošteno premikastiti.

unredlich nepošten; es ist unredlich ni pošteno

urézati (uréžem) | urezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tagliare, ferire di taglio

2. ekst. tagliare

3. pren. colpire, battere; dare un pugno, dare pugni:
urezati s pestjo po mizi dare un pugno sul tavolo
urezati koga čez hrbet dare un colpo, un pugno sulla schiena

4. pren. ferire, farsi sentire; risentire (il colpo):
beseda ga je urezala la parola (malevola, cattiva) lo ferì

5. prendere a suonare, a cantare; intonare:
urezati koračnico, polko prendere a suonare una marcia, una polka
urezati pesem intonare una canzone

6. aprire il fuoco:
urezati jo po napadalcih aprire il fuoco sugli attaccanti

7. pog.
urezati jo andarsene, andarsene frettolosamente

B) urézati se (uréžem se) | urezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. tagliarsi; ferirsi:
urezati se z britvico tagliarsi con la lametta

2. pog. (zmotiti, motiti se) sbagliare, sbagliarsi:
hudo, pošteno se urezati sbagliarsi di grosso

uva ženski spol grozd, grozdje

uva crespa, uva espina kosmulja
uva pasa suha grozdna jagoda, rozina
uva tempran(ill)a zgodnje grozdje
uva tinta (blanca) temno (belo) grozdje
mosto de uva vinski mošt
estar hecho una uva biti pošteno pijan
pisar las uvas tlačiti (prešati) grozdje
ponerse como una uva pošteno se najesti (napiti)

Veilchen, das, (-s, -) Pflanzenkunde vijolica; blau wie ein Veilchen pošteno nadelan

ventrée [vɑ̃tre] féminin, populaire obilna količina hrane, poln želodec

prendre une bonne ventrée de nouilles pojesti velik krožnik rezancev
se donner une ventrée pošteno se najesti, nabasati se

vessie [vesi] féminin, anatomie mehur

vessie natatoire plavalni mehur (rib)
prendre des vessies pour des lanternes pošteno se (z)motiti

vientre moški spol trebuh, spodnji del trupa; vamp; votlina; medicina stolica, opravljanje potrebe

yegua de vientre plemenska kobila
desde el vientre de su madre (fig) od svojega rojstva (dalje)
hacer de vientre potrebo opraviti, iti na stolico
llenarse el vientre napolniti si želodec, pošteno se najesti
vientre ayuno no oye a ninguno, el vientre no tiene orejas (pregovor) sila kola lomi

vivre* [vivrə] verbe intransitif

1. živeti, biti pri življenju; bivati, stanovati; hraniti se (de z); shajati (avec quelqu'un s kom); doživljati

2. masculin življenje; hrana; pluriel živež, proviant, hrana, jestvine

vivre à la campagne, à la ville živeti na deželi, v mestu
avoir le vivre et le logement imeti hrano in stanovanje
avoir juste de quoi vivre komaj še shajati, se preživljati
vivre tant bien que mal životariti
il est facile à vivre z njim je lahko živeti, shajati
faire vivre ohraniti pri življenju, hraniti, rediti, preživljati
se laisser vivre ne si delati skrbi
ne plus vivre (figuré) biti v silnih skrbeh
vivre âgé sans devenir vieux postarati se, a ostati mlad
apprendre à vivre à quelqu'un (familier) koga kaznovati, dati mu pošteno lekcijo
vivre au jour le jour živeti od rok v usta
il vivra centenaire doživel bo 100 let
vivre en saint živeti kot svetnik
vivre son métier živeti za svoj poklic
(verbe transitif) vivre sa vie živeti svoje življenje, biti prost
qui vive? stoj, kdo tam? (klic straže)
être sur le qui-vive biti oprezen, čuvati se, paziti se
dépôt masculin de vivres skladišče živeža
vivres de réserve (militaire) železna rezerva hrane
couper les vivres à quelqu'un komu svojo pomoč ustaviti
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in sveže vode

voile² [vwal] féminin jadro; jadrnica; jadranje

bateau masculin à voiles jadrnica
voile latine trikotno jadro
vol masculin à voile letalsko jadranje
faire de la voile jadrati
faire voile vers jadrati, pluti proti
avoir le vent dans les voiles imeti ugoden veter, figuré uspeti
(familier) avoir du vent dans les voiles biti pijan
faire force de voiles, mettre toutes voiles dehors (ali: au vent) vse sile napeti (za dosego cilja), pošteno poprijeti
(populaire) mettre les voiles oditi
mettre à la voile odpluti

voler² [vɔle] verbe transitif krasti, ukrasti; neupravičeno si prisvojiti (naslov)

voler quelqu'un okrasti koga
je ne l'ai pas volé to sem si pošteno prislužil
il s'est fait voler ses vêtements ukradli so mu obleko

vornehmen^*

1. nadeti si (kaj); podržati roko pred; einen Kunden usw.: vzeti naprej; Sport die Hände vornehmen zamahniti z rokami naprej

2. (ausführen) opraviti, opravljati, izvesti, izvajati

3. (beabsichtigen) sich vornehmen nameniti se (storiti kaj)

4. (in Angriff nehmen) lotiti se (česa), začeti s (čim)

5. sich jemanden vornehmen pošteno ošteti (koga)

war¹ [wɔ:] samostalnik
vojna; boj, borba; prepir, razprtija, mržnja, sovraštvo, sovražnost; vojna umetnost, vojništvo
pogovorno orožje, vojna oprema, vojna moč, čete

in the war v vojni, v vojnem času
the War 1. svetovna vojna
War between the States ameriška državljanska vojna
war of nerves živčna vojna
holy war sveta vojna
a war of words besedna vojna
war of the elements naravne katastrofe, hude nevihte
war to the knife boj na nož, vojna do iztrebljenja
the war to end all wars zadnja vojna (nobene več!)
the dogs of war poetično, figurativno vojne strahote
perfect (imperfect) war pravno, vojska splošna (omejena) vojna
man-of-war vojna ladja
trade of war vojaški poklic
laws; množina of war vojno pravo
rights; množina of war (nezakonito) vojno pravo
untrained in war neizurjen v orožju
war baby pogovorno nezakonsko vojaško dete (rojeno v času vojne); šaljivo mornariški kadet, ki je opravljal službo mornariškega častnika v 1. svetovni vojni; ameriško, sleng vojni proizvod; delnica, katere vrednost se je dvignila v vojni
war bond vojna obveznica, zadolžnica
war cloud pogovorno grožnja vojne, vojna nevarnost
war craft umetnost vojskovanja
war correspondent vojni dopisnik
war crime, war criminal vojni zločin, vojni zločinec
to raise the war cry zagnati bojni krik
war dance bojni ples
war debt vojni dolg
war fever vojna psihoza
war god bog vojne
war hatchet bojna sekira
war footing vojno stanje, vojna pripravljenost
war grave vojni, vojaški grob
war guilt vojna krivda
war horse bojni konj; pogovorno star vojščak, veteran (tudi figurativno)
war of liberation osvobodilna vojna
war lord najvišji poveljnik vojske, vojaški diktator, generalisim
War Office britanska angleščina vojno ministrstvo (do leta 1964)
War of the Nations zgodovina 1. svetovna vojna
war orphan vojna sirota
war paint barva, s katero si Indijanci prebarvajo obraz in telo pred bojem; figurativno svečana obleka; ameriško, pogovorno našminkanost
war path bojni pohod Indijancev
pogovorno to be on the war biti napadalen, biti pasje volje
war plane vojno letalo
war-ravaged opustošen od vojne
war widow vojna vdova
war song bojevito petje; bojna pesem
war zone vojna cona
all is fair in love and war v ljubezni in v vojni je vse dovoljeno
to be at war with biti v vojni z
he's been in the wars figurativno pošteno ga je zdelalo
to carry the war into the enemy's country prenesti vojno v sovražnikovo deželo, figurativno preiti v protinapad, tolči sovražnika z njegovim lastnim orožjem
to declare war upon s.o. napovedati vojno komu
to drift into war biti vpleten (potegnjen) v vojno, figurativno priti v spor z
to go to war spustiti se v vojno, začeti vojno
to go to the wars iti v vojsko, v vojno
to make war biti v vojni, vojskovati se
to wage war voditi vojno, biti v vojni, vojskovati se

weight¹ [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

zaigráti (-ám)

A) perf.

1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista

2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte

3. šport. giocare (una partita)

4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere

5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo

6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore

7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti

8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò

9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira

B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando