Franja

Trallēs -ium, acc. Trallīs

1. m Trál(c)i, ilirsko pleme: L.

2. f, pravilneje Trallīs -ium (αἱ Τράλλεις) Trále, mesto v Kariji blizu Meandra vzhodno od Magnezije: Ci., C., Plin., Iuv., Val. Max., Prisc. — Od tod adj. Tralliānus 3 trálski, tralijánski, iz Trál izhajajoč: quasi vero Trallianus fuerit Demosthenes Ci.; pl. subst. Tralliānī -ōrum, m: Ci. = Trallēnsēs -ium, m: Hier. Trál(c)i, Traliján(c)i, preb. Tral.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

Triballī -ōrum, m Tribál(c)i, tračansko (trakijsko) pleme, ki je živelo na ozemlju današnje Bolgarije: Cu.

Tribocēs -um, m (C.) in Tribacī -ōrum, m (C., T.) Tríboki (Tríbaki), galsko pleme (germanskega pokolenja), ki je živelo ob levem bregu srednjega Rena na ozemlju današnje Alzacije.

Tricassēs -ium, m (Plin.) in Tricas(s)īnī -ōrum, m (Amm.) Trikási, Trikasín(c)i, keltsko pleme, ki je živelo blizu današnjega mesta Troyes.

Tricastīnī -ōrum, m Trikastín(c)i, keltsko pleme v Narbonski Galiji blizu današnjega mesta Aouste med rekama Drome in Isère: L.; njihovo glavno mesto je bilo Augusta Tricastinorum: Plin.

Trinobantēs -um, m Trinobánti, keltsko pleme v vzhodni Britaniji: C., T.

Trōglodytae (bolje Trogodytae) -ārum, m (Τρωγ(λ)οδύται) Trog(l)odíti = Jamniki, Dupeljniki, v jamah ali dupljah bivajoče pleme ob zahodni obali Arabskega zaliva v Etiopiji: Ci., Mel., Plin., Cu., Sen. ph., Amm., Ambr., Isid., Iul. Val. — Od tod adj.

1. Trōg(l)odyticus 3 (Τρωγ(λ)οδυτικός) trog(l)odítski: myrrha, balanus Plin.; subst. Trōg(l)odytica -ae, f in Trōg(l)odyticē -ēs, f (Τρωγ(λ)οδυτική) Trog(l)odítika, Trog(l)odítska dežela: Plin.

2. Trōg(l)odytis -idis, f (Τρωγ(λ)οδυτίς) trog(l)odítska: myrrha Plin., Veg.

Tubantēs -um, m Tubánti, germansko pleme, ki je v Germanikovem času živelo ob južnem bregu reke Lippe: T.

Tulingī -ōrum, m Tulíngi, germansko pleme, ki je živelo na današnjem južnem Badenskem zahodno od Bodenskega jezera: C.

Tungrī -ōrum, m Túngri, pleme v Belgijski Galiji: Plin., T., Amm.; njihovo glavno mesto je bilo Tungrī -ōrum, m Túngri (zdaj Tongern): Amm. — Sg. Tunger -grī, m Túnger: Sil.

Turdetānī -ōrum, m Turdetán(c)i, pleme v južni Hispaniji, ki je živelo v okolici današnje Sevilje (Sevilla): L.; v šalj. besedni igri s turdus: opus Paniceis est, opus Placentinis quoque, opus Turdetanis, opust Ficedulensibus Pl. — Od tod subst. Turdetānia -ae, f Turdetánija, turdetansko ozemlje: L.

Turdulī -ōrum, m Túrdul(c)i, pleme v južni Hispaniji vzhodno od Turdetancev: L., Mel., Plin.; sg. Turdulus -ī, m Túrdul(ec): Varr. — Od tod adj. Turdulus 3 túrdulski: bellum L.

Turonēs -um, m (C., Plin., Lucan.) in Turonī -ōrum, m (C., Hirt., T., Amm.) Túron(c)i, keltsko pleme v zahodni (Lugdunski) Galiji, ki je živelo okrog današnjega Toursa (v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime); kolekt. sg. Turonus Túronci: T. — Od tod Turonicus 3 túronski: terrae Ven.

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

Usipetēs -um, m (C., Fl.) in Usipiī -iōrum, m. (T., Mart.) Uzípeti, Uzípijci, germansko pleme, ki je v času Cezarja živelo na področju od reke Lippe proti severu ob desnem bregu Rena, od časa cesarja Tiberija naprej pa južno od Lippe.

Opomba: Pri T. in Mart. najdemo v izdajah gen. pl. Usipōrum.

Vaccaeī -ōrum, m Vakcéjci (Vakájci), bojevito pleme v Tarakonski Hispaniji; njihovo glavno mesto je bila Pallantia Palancija (Palantija): Ci. (ki to besedo šalj. izpeljuje iz vacca, češ: Vaccaei so „prebivalci kravje dežele“), L., Plin.

Vandalī -ōrum, m Vándali (Vandáli), germansko pleme, ki je v Tacitovem času živelo ob Odri, v času markomanskih vojn na področju od Krkonošev do Donave, v 4. in 5. stol. po Kr. pa v južni Španiji in severni Afriki: T. (Germ. 2). — Soobl. Vindilī -ōrum, m Víndili (Vindíli): Plin.

Opomba: V izdajah najdemo različne variante zapisa; pri T. poleg acc. Vandalos še Vandalios in Vindilios, v zadnji izdaji je obl. Vandilios; pri Plin. je v novejših izdajah uporabljena obl. Vandili.

Vangionēs -um, acc. -ēs in -ăs, m Vangíoni, germansko pleme, ki je živelo ob levem bregu Rena okrog današnjih mest Worms in Spine: C., Lucan., Plin., T.; metaf. glavno mesto Vangionov (zdaj Worms): Amm.