Franja

nacionaln|i (-a, -o) National- (demokrat der Nationaldemokrat, dohodek das Nationaleinkommen, šport der Nationalsport, cerkev die Nationalkirche, država der Nationalstaat, ekonomija die Nationalökonomie, garda die Nationalgarde, kultura die Nationalkultur, literatura die Nationalliteratur, pijača das Nationalgetränk, čustvo das Nationalgefühl, gibanje die Nationalbewegung); (vsenarodni) Volks- (cerkev die Volkskirche, premoženje das Volksvermögen)
vlada nacionalne koncentracije die Allparteienregierung

nectar -aris, n (gr. νέκταρ)

1. nektar, božanska pijača: non enim ambrosiā deos aut nectare … laetari arbitror Ci., ac poëtae quidem nectar ambrosiam epulas comparant Ci., nectaris ambrosii sacrum potare Lyaeum Prud.

2. božanski balzam, božansko mazilo: nectare odorato sparsit corpusque locumque O., protinus imbutum caelesti nectare corpus delicuit O.

3. metaf. „nektar“ = slast, naslada, prijetnost, sladica, sladčica, npr. slastno vino: in umbra vina novum fundam calathis Ariusia nectar V., ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V. je izlil čisto slastno vino na goreče ognjišče, flumina nectaris ibant O., quid nunc … dicam … madidas Baccheo nectare rupes Stat.; med, sladek sok: cum liquentia mella stipant et dulci distendunt nectare cellas V.; mleko: oves … pleno quae fertis in ubere nectar O., Picentina Ceres niveo sic nectare crescit, ut … Mart.; blag vonj: nardi florem, nectar, qui naribus halat Lucr., non illas rosas … madidas divini roris et nectaris … video Ap.; sladkost, sladkoba ustnic: oscula, quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H.; ljubka pesem: corvos poetas et poetridas picas cantare credas Pegaseium nectar (po nekaterih izdajah melos) Pers.

nesréčen (-čna -o) adj.

1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice

2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti

3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

odtájati (-am) | odtajeváti (-újem)

A) perf., imperf. sgelare, sciogliere:
pijača mu je odtajala jezik gli si sciolse la lingua a furia di bere
odtajati led sbrinare

B) odtájati se (-am se) | odtajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgelarsi

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

odžeja|ti (-m) den Durst stillen/löschen, ein Durststiller sein
ki odžeja durststillend
pijača, ki odžeja der Durststiller

ògrknuti -nēm postati grenko: i s malo žuči mnogo meda ogrkne; ogrknu mu piće ogrenela mu je pijača

okrepčílen stimulant, réconfortant, revigorant, tonique

okrepčilna pijača boisson ženski spol stimulante (ali fortifiante, tonique)

omájati (-am) perf. scuotere; smuovere; danneggiare; intaccare (tudi ekst.);
omajati koga v njegovem prepričanju smuovere uno dalle sue convinzioni
omajati zdravje intaccare la salute
pijača jim je omajala jezike a furia di bere gli si sciolsero le lingue

opójen¹ intoxicating; inebriating, inebriant, heady; spirituous, alcoholic; figurativno ravishing

opójne pijače intoxicating drinks pl, ardent spirits pl, spirituous (ali alcoholic) liquors pl
opójna pijača intoxicant, inebriant

opójen (-jna -o) adj. inebriante:
opojni vonj vrtnic l'inebriante profumo delle rose
opojna pijača bevanda alcolica, alcolico; ekst. nepente; star. bevanda spiritosa
bot. opojno trebelje cerfoglio (Chaerophyllum termulum)

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

osvežil|en (-na, -no) erfrischend, Erfrischungs- (pijača das Erfrischungsgetränk, robček das Erfrischungstuch)
osvežilno sredstvo tehnika das Auffrischmittel

osvežílen refreshing; bracing; recreating

osvežílna pijača, hrana refreshment
osvežílen počitek refreshing rest
osvežílen vetrič refreshing breeze

osvežílen (-lna -o) adj. rinfrescante, refrigerante:
osvežilna pijača bibita, dissetante

penèč (se) (-éča -e (se))

A) adj. schiumante, spumante, spumeggiante, spumoso:
peneče (se) vino spumante
peneča se pijača sciampagnino

B) penèč (se) (v adv. rabi) schiumando

pijáčica (-e) f hipok. od pijača bevanda; il bere

pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre