Franja

Zadetki iskanja

  • osében personal; individual

    osebni izkaz documento m de identidad
    osebno namigovanje alusión f personal
    osebni podatki datos m pl personales
    osebna svoboda libertad f individual
    osebni opis (v potnem listu) señas f pl personales
    osebni avto automóvil m
    osebno dvigalo ascensor m
    osebna unija unión f personal
    osebni kult (pol) culto m a la personalidad
    osebno ime nombre m de persona
    osebni zaimek pro nombre m personal
    osebna škoda daño m personal
    osebni vlak (voz, vagon) tren m (vagón m) de viajeros
    osebni (potniški) promet tráfico m de viajeros
    osebna tehtnica báscula f (médica)
    osebna izkaznica carné (ali carnet) m de identidad
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • pāci-ficus 3 (pāx in facere) mir ustvarjajoč, mir sklepajoč, mirilen, pomirjajoč, miren, umirjen: persona Ci., Ianus Mart., mores Cl., hodie pacificus, crastinā die litigosus Ambr., scribit in suis illis, ut ille vult pacificis, ut ego sentio mordacissimis litteris, quod numquam a me laesus sit Hier. Adv. pācificē mirilno, mirno: Vulg., Aug., Cypr.
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • particular poseben, zaseben, posamezen, čuden, nenavaden

    en particular posebno
    propiedad particular zasebna last
    persona particular zasebnik
    de (mi) uso particular za osebno uporabo
    eso no tiene nada de particular to ni nič čudnega
  • persolla -ae, f (demin. k persōna) šemica, kot psovka = šema, spaka: tu n' etiam cum noctuinis oculis „odium“ me vocas, ebriola persolla, nugae? Pl.
  • persōnālis -e, adv. persōnāliter (persōna) oseben (naspr. impersonalis): Icti., Eccl.; kot gram. t.t.: Char., Don., M., veritum autem, sicut „puditum“ et „pigitum“, non personaliter per infinitum modum dictum esse non a vetustioribus tantum videmus Gell., pronomina personalia sunt haec, ego tu ille Prob.
  • persōnātus 3 (persōna) preoblečen, zamaskiran, našemljen, zakrinkan, okrinkan: Roscius Ci., pater H. (v komediji); pren.: quid est, cur ego personatus ambulem Ci., felicitas Sen. ph. navidezna, fastus Mar. prisiljen(a). Subst. persōnāta -ae, f bot. „zakrinkani (našemljeni) repinec“, vrsta velikega repinca: Col., Plin., Ap. h.
  • per-sonus 3 (per in sonus) doneč, odmevajoč, razlegajoč se: verno persona cantu virgulta Petr., io ovanti persona sistro Val. Fl.
  • pesante agg.

    1. težek:
    un fardello pesante težko breme
    artiglieria pesante težko topništvo
    una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

    2. težek, težaven; nadležen:
    terreno pesante težek, težko prehoden teren
    aria pesante slab zrak
    battuta pesante prostaška šala
    un lavoro pesante težko, težavno delo
    una persona pesante nadloga, tečnež

    3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
    prosa pesante okorna proza

    4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
    danno pesante velika škoda

    5.
    gioco pesante šport ostra igra
    avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

    6.
    atletica pesante šport težka atletika

    7.
    industria pesante težka industrija
  • plagiato agg.

    1. plagiran, prepisan

    2. posnemati

    3. pravo ki je pod pretiranim vplivom koga:
    una persona plagiata podrejena oseba
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie
  • poizvédeti (-vém) | poizvedováti (-újem) perf., imperf. procurarsi, prendere informazioni (su, circa); investigare, informarsi (circa, su); documentarsi (su):
    poizvedoval je med znanci, če ga je kdo videl si informò tra i conoscenti se qualcuno l'avesse visto
    poizvedovati o kom inquisire su una persona, richiedere notizie di qcn.
  • poljúben cualquiera ; (na prosto izbiro) discrecional

    ob poljubnem času a cualquier hora que se desee
    poljubna knjiga cualquier libro
    vsaka poljubna oseba (una persona) cualquiera
    poljubno a voluntad, a gusto, a discreción
    poljubno veliko cualquier cantidad, cuantos se deseen (ali se quieran)
  • pondus -eris, n (pendēre)

    1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

    2. meton.
    a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
    b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
    c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
    d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

    3. metaf.
    a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
    b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
    c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.
  • posición ženski spol položaj, lega; pozicija, mesto

    persona de posición ugledna oseba
    guerra de posición pozicijska vojna
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • povpréčen (-čna -o) adj.

    1. medio:
    povprečna hitrost, razdalja, višina velocità, distanza, altezza media
    šol. povprečna ocena media (dei voti)

    2. pejor. mediocre; ekst. tipo; passabile, scadente, rasoterra, tollerabile:
    povprečna inteligenca un'intelligenza mediocre
    soc. povprečen človek uomo massa; persona media, uomo medio; pejor. persona, uomo mediocre
    povprečni dohodek reddito tipo, medio

    3. redko (prečen) trasversale