-
ἐπο-ποιός, ὁ (ἔπος, ποιεῖν) ion. epski pesnik, epik.
-
Ἡσίοδος, ὁ pesnik iz Askre v Bojotiji (okr. 750 pr. Kr.).
-
Θέογνις, ion. Θεῦγνις, ιδος, ὁ pesnik elegij iz Megare.
-
ἰαμβο-ποιός, ὁ (ποιέω) pesnik jambov.
-
κωμικός 3 (κῶμος) komičen, ki spada k šaloigri, ὁ κωμικός pesnik veselih iger.
-
κωμῳδ(ι)ο-ποιός, ὁ pesnik veselih iger, komik.
-
Λᾶσος, ὁ pesnik iz Hermione, Pindarov učitelj.
-
Μελανιππίδης, ου, ὁ z otoka Mela, pesnik ditirambov v Atenah ob Sokratovem času.
-
μελοποιός, ὁ lirski pesnik, lirik.
-
Μίμνερμος, ὁ pesnik iz Kolofona, Solonov sovrstnik.
-
Μουσαῖος, ὁ bajni pesnik slavospevov na bogove, prorok in svečenik iz Atike.
-
μουσο-ποιός 2 (ποιέω) 1. poet. ki zlaga pesmi, ἀεὶ δὲ μουσοποιὸς ἐς σὲ παρθένων ἔσται μέριμνα deklice bodo vedno skrbele, da bodo tvojo usodo (v pesmih) opevale. 2. subst. ὁ, ἡ lirski pesnik (pesnica).
-
Ὅμ-ηρος, ὁ slavni epski pesnik Ilijade in Odiseje; adi. Ὁμήρειος in Ὁμηρικός 3.
-
Ὀνομά-κριτος, ὁ vedeževalec in pesnik v Atenah ob času Pizistratidov.
-
Ὀρφεύς, έως, ὁ bajen pesnik in pevec v Trakiji; adi. Ὀρφικός 3 orfijski.
-
Πίνδαρος, ὁ lirski pesnik iz Teb (522 do 442).
-
ποιητής, οῦ, ὁ (ποιέω) 1. izdelovatelj, stvarnik, začetnik, izumitelj, pesnik. 2. NT storilec, krivec.
-
Σιμωνίδης, ου, ὁ 1. lirski in elegijski pesnik s Keja (556-467). 2. jambski in elegijski pesnik iz Amorga.
-
Σοφο-κλῆς, έους, ὁ slavni tragiški pesnik s Kolona v Atiki (od 496 do 406 pr. Kr.).
-
τραγικός 3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.