Franja

skrájšati acortar (tudi obleko, pot) ; abreviar (tudi govor) ; (pot) atajar ; (ulomek) reducir

skrajšana izdaja edición f abreviada

skrivnost¹ [ó] ženski spol (-i …) (tajnost) das Geheimnis (družinska Familiengeheimnis, pisemska Briefgeheimnis, poklicna Berufsgeheimnis, poslovna Geschäftsgeheimnis)
čuvati skrivnost ein Geheimnis wahren
razkriti skrivnost hinter ein Geheimnis kommen, ein Geheimnis lüften
zaupati skrivnost (jemanden) einweihen (in ein Geheimnis)
izdaja poslovne skrivnosti Offenbarung eines Geschäftsgeheimnisses

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

special¹ [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

on special days ob določenih dnevih
special bargain trgovina posebna ponudba
special branch strokovno področje
by special comand (of) na izrecen ukaz
a special case poseben primer
special constable pomožen policist
special correspondent posebni dopisnik
special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
special dividend ekstra dividenda, bonus
special edition posebna izdaja
my special friend moj najljubši prijatelj
special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
on special occasions ob posebnih prilikah
special partner ekonomija komanditist
special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
special power izredno pooblastilo
special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
special train poseben vlak
special trouble izredno prizadevanje
special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

Stōicida -ae, m (Stōicus) Stoicída, lažistoik, kvazistoik, zaničlj. o pohotnem filozofu, ki se izdaja za stoika oz. hoče veljati za stoika: fugerunt trepidi vera ac manifesta canentem Stoicidae; quid enim falsi Laronia? Iuv.

surreptitious [sʌrəptíšəs] pridevnik (surreptitiously prislov)
skriven, tajen, nedovoljen; lažen, ponarejen; izmaličen, interpoliran
pravno prisleparjen, izvabljen

a surreptitious glance skriven pogled
surreptitious edition nedovoljena izdaja (ponatis)

sustentātus -ūs, m (sustentāre)

1. držanje (samega sebe) pokonci: levia sustentatui (po novejših izdaja sustentui), gravia demersui Ap., calanticae Aus.

2. metaf. podpiranje, podpora: digna filii dei sustentatu Hier.

Sveto pismo srednji spol die Heilige Schrift, die Bibel
Sveto pismo za otroke Kinderbibel
… Svetega pisma Bibel-
(izdaja die Bibelausgabe, izrek iz der Bibelspruch, prevod die Bibelübersetzung)
Raziskovalci Svetega pisma religija Bibelforscher množina
dobro podkovan v Svetem pismu bibelfest

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

študijsk|i (-a, -o) Studien- (cilj das Studienziel, kolega der Studienkollege, Studienfreund, načrt der Studienplan, die Studienordnung, predmet das Studienfach, program das Studienprogramm, (smer) der Studiengang, uspeh der Studienerfolg, bivanje der Studienaufenthalt, leto das Studienjahr, potovanje die Studienreise, Studienfahrt, izdaja die Studienausgabe, komisija die Studienkommission, taksa der Studienbeitrag)
za študijske namene für Studienzwecke, zu Studienzwecken

tajnost ženski spol (-i …) das Geheimnis (bančna Bankgeheimnis, davčna Steuergeheimnis, državna Staatsgeheimnis, pisemska Briefgeheimnis, poklicna Berufsgeheimnis, poslovna Geschäftsgeheimnis, Betriebsgeheimnis, poštna Postgeheimnis, službena/uradna Dienstgeheimnis, komunikacijskih sporočil Fernmeldegeheimnis, podatkov Datengeheimnis, uradna Amtsgeheimnis, uredniška Redaktionsgeheimnis, volilna Wahlgeheimnis)
javna tajnost ein offenes/öffentliches Geheimnis
čuvati tajnost ein Geheimnis wahren, česa (etwas) [geheimhalten] geheim halten
čuvanje tajnosti die Geheimhaltung
dolžnost varovanja tajnosti die Geheimnispflicht, Verschwiegenheitspflicht
držati v tajnosti (etwas) [geheimhalten] geheim halten, nichts laut werden lassen
izdaja tajnosti der Geheimnisverrat
kazniva izdaja tajnosti pravo strafbare Handlung gegen die Geheimnispflicht
izdaja poslovne tajnosti Offenbarung eines Geschäftsgeheimnisses
sistem za varovanje tajnosti das Geheimhaltungsverfahren

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

tédenski semanal

tedensko delo (poročilo, bilanca, izdaja) trabajo m (informe m, balance m, edición f) semanal
tedenska mezda salario m semanal; semana f
tedenska revija revista f semanal
tedenski časopis semanario m, periódico m semanal
tedenska vozovnica billete m (ali abono m) semanal (a tarifa reducida)
tedenski pregled resumen m semanal, (filmski) actualidades f pl; noticiario m; TV crónica f de la semana

tekst [é] moški spol (-a …) der Text (nešifriran Klartext, osnovni Grundtext)
…teksta Text-
(izdaja die Textausgabe, varianta die Textfassung)
opremiti s tekstom betexten ➞ → besedilo

textbook [tékstbuk] samostalnik
učbenik, šolska knjiga
glasba libreto

textbook edition šolska izdaja

touch² [təč] prehodni glagol
dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo)
sleng izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na
pogovorno biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino)
neprehodni glagol
dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za
navtika pristati za kratek čas

the apples are touched with frost jabolka so pozebla
clouds are touched with red oblaki so rdeče obarvani
I was touched by his story njegova zgodba me je ganila
it touches none but him to zadeva (se tiče) le njega
to touch bottom dotikati se dna; figurativno doseči najnižjo ceno
his brain (ali he) is touched v njegovi glavi ni vse v redu
to touch the bell pozvoniti
it touched me to the heart to mi je šlo k srcu
I was touched to tears bil sem do solz ganjen
I do not touch cocktails koktajlov se ne dotaknem
no one can touch her for (ali in) beauty nihče se ne more meriti z njo po lepoti
he touches 5 feet visok je 5 čevljev
to touch glasses trčiti s čašami
to touch one's hat dotakniti se klobuka (v pozdrav)
how does this touch him? kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?
to touch lucky imeti srečo
nobody can touch him nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim
to touch s.o. for two pounds izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta
to touch to the quick zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti
to touch on the raw razžaliti, razjeziti, razkačiti
the soap won't touch these spots milo ne doseže ničesar pri teh madežih
to touch the spot pravo pogoditi
to touch wood potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)
touch wood! ne kličimo nesreče!
this touches on treason to meji na izdajo, to je že kot izdaja

učitelj moški spol (-a …) der Lehrer (cerkveni Kirchenlehrer, domači Hauslehrer, Privatlehrer, osnovnošolski Grundschullehrer, Volksschullehrer, plavalni Schwimmlehrer, plesni Tanzlehrer, pomožni Hilfslehrer, smučarski Skilehrer, srednješolski Mittelschullehrer, strokovni Fachlehrer, fizike Physiklehrer, glasbe Musiklehrer, kemije Chemielehrer, klavirja Klavierlehrer, latinščine Lateinlehrer, nemščine Deutschlehrer, pomožne šole Hilfsschullehrer, risanja Zeichenlehrer, tehničnega pouka Werklehrer, telovadbe Sportlehrer, tujega jezika Sprachlehrer, zgodovine Geschichtslehrer), die Lehrkraft
univerzitetni učitelj der Hochschullehrer
učitelj pripravnik der Junglehrer, Probelehrer, der Lehramtsanwärter, der Studienreferendar
učitelji množina Lehrer množina, Lehrkräfte množina, die Lehrerschaft
izobraževanje učiteljev die Lehrerausbildung
izdaja za učitelje die Lehrerausgabe
izobraževanje učiteljev die Lehrerbildung, dodatno: die Lehrerfortbildung
pomanjkanje učiteljev der Lehrermangel
združenje učiteljev der Lehrerverband
| svoj. prid.: učiteljev

unbefugt nepooblaščen, neupravičen; protipraven; brez dovoljenja; unbefugten Eintritt untersagt nezaposlenim (je) vstop prepovedan; unbefugte Offenbarung eines Geschäftsgeheimnisses: izdaja (poslovne tajnosti)