Franja

pojémati (-am) imperf. calare, abbassarsi, diminuire, declinare, allentarsi, decrescere, scemare; smorzarsi:
med. vročina pojema la temperatura cala, si sta abbassando
moči so mu pojemale le sue forze declinavano
hrup je pojemal il frastuono si stava smorzando

poléči (-léžem) | polégati (-am)

A) perf., imperf.

1. sdraiarsi

2. (iti spat, počivat) coricarsi

3. (upogniti se, o rastlinah) allettarsi (piante erbacee)

4. pren. stendere, stendersi

5. (skotiti) figliare

B) poléči se (-léžem se) | polégati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. calmarsi, chetarsi; abbonacciarsi, cadere (maltempo); attutirsi:
veter se je nenadoma polegel il vento cadde improvisamente
hrup se je polegel i rumori si sono attutiti

2. depositarsi

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent

prȁviti -īm
I.
1. delati: praviti kiselo lice; praviti smetnje, primjedbe; praviti red u razredu, na ulici; praviti buku delati hrup; praviti aluzije, čuda, kompromise, prve korake
2. ponarejati: praviti vino, novac
3. izdelovati: praviti stolice
4. praviti ispod sebe delati v posteljo
II. praviti se delati se: praviti se važan, lud; praviti se nevješt sprenevedati se; on se pravi kao da ništa ne zna o tome; pravi se Englez (Englezom, Tošom) dela se Francoza

prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)

prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring

predrámiti to wake (up); to awaken

hrup me je predramil the noise woke me up

preglasíti (-ím) | preglášati (-am)

A) perf., imperf.

1. soverchiare, coprire (col suono, col rumore):
hrup motorja je preglasil njen klic na pomoč il rumore della motocicletta soverchiò le sue grida di aiuto

2. prevalere, avere la meglio su:
končno je resnica preglasila laž finalmente la verità ha prevalso sulla menzogna

B) preglášati se (-am se) imperf. refl. lingv. raddolcirsi (vocale)

prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
družinski prepiri questioni familiari
odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
vedno išče prepir è un tipo litigioso
PREGOVORI:
boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione

priklícati (-klíčem) perf.

1. richiamare, chiamare:
hrup je priklical sosede il fracasso richiamò i vicini

2. pren. provocare, suscitare, promuovere:
priklicati nesrečo provocare una disgrazia, attirare la disgrazia
naravna bogastva so priklicala hiter gospodarski razvoj le risorse naturali promossero un rapido sviluppo economico

3. pren. (ri)evocare; risuscitare:
priklicati v spomin preteklost evocare il passato
(spet) priklicati v življenje risuscitare, far rinvenire
priklicati v življenje reforme introdurre, avviare riforme
priklicati v življenje časopis, revijo iniziare la pubblicazione di un giornale, di una rivista

prometn|i [é] (-a, -o) Verkehrs- (delikt das Verkehrsdelikt, grešnik der Verkehrssünder, hrup der Verkehrslärm, naprava die Verkehrsanlage, obremenitev die Verkehrslast, ovira das Verkehrshindernis, patrulja die Verkehrsstreife, policija die Verkehrspolizei, pot der Verkehrsweg, površina die Verkehrsfläche, prepoved das Verkehrsverbot, situacija die Verkehrslage, zmešnjava das Verkehrschaos, omrežje das Verkehrsnetz)

quiquiriquí moški spol kikiriki

hacer quiquiriquí kikirikati; hrup delati

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

razbija|ti (-m) razbiti

1. (immer wieder) zerschlagen ➞ → razbiti; šipe: (Fensterscheiben) einwerfen
razbijati po čem hämmern (gegen die Tür, auf den Tisch), einhämmern auf, hauen gegen/auf, schlagen gegen/ auf, dreschen auf
razbijati po klavirju klimpern, hämmern, herumklimpern auf

2. neprehodno: (tolči) hämmern, klopfen; (delati hrup) lärmen, poltern

3.
Xu razbija srce X hat Herzklopfen

redouble [ri:dʌ́bl] prehodni glagol & neprehodni glagol
podvojiti (se), povečati (se) pojačati (se), pomnožiti (se); ponoviti (se); zrcaliti se, odmevati; (bridž) rekontrirati

to redouble one's efforts podvojiti, povečati svoje napore
the noise redoubled hrup se je podvojil, povečal

réveiller [revɛje] verbe transitif zbuditi, prebuditi (tudi figuré); zdramiti; obuditi (spomin); figuré oživiti

se réveiller zbuditi se, figuré oživeti
réveiller l'appétit, la curiosité zbuditi tek, radovednost
réveiller des souvenirs pénibles obuditi mučne spomine
un bruit à réveiller des morts hrup, ki bi zbudil mrtve
j'ai le sommeil léger, le moindre bruit me réveille jaz imam lahko spanje, najmanjši šum me zbudi
se réveiller en sursaut planiti iz spanja

rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.

Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.

simpulum -ī, n (indoev. kor. *sem- zaje(ma)ti; prim. umbr. seples (< *sem-lo) = lat. simpulis, lat. sentīna) zajemalka, zajemača, s katero so pri daritvah zajemali vino iz mešalnega vrča v daritveno torilo (posodico): Varr., in sacris quidem etiam inter has opes hodie non murrinis crystallinisve, sed fictilibus prolibatur simpulis Plin., in [h]odiernum diis immortalibus simpulo et catino fictili sacrificat Ap., simpulum vas parvulum non dissimile cyatho, quo vinum in sacrificiis libabatur; unde et mulieres rebus divinis deditae simpulatrices dicuntur Fest., P. F.; preg.: excitare fluctus in simpulo Ci. = velik hrup zganjati za prazen nič.

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto