Franja

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

quantus 3 (nam. *quām-tus; osnovna obl. *quām-to iz quam)

1. vprašalno kolik?, kolikšen?, koliko?, kak?; v neodvisnem vprašanju: Pr., Ap., Eccl. idr. pozni pisci, Iovem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; v vzkliku: Enn. ap. Non., H., Val. Fl., Sen. rh. idr., quantos acervos scelerum reperietis! Ci.; v neodvisnem vprašanju: Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Non., Ter., C., L. idr., cum ipsa pecunia numero ac summā suā, quanta fuerit, ostendat Ci., testimonium daret, quantā sanctitate bellum gessisset H. Subst. quantum -ī, n (poseb. v acc.) koliko?; neodvisno: quantum dedit? Ci.; v vzkliku: quantum terroris iniecit! Ci.; odvisno: constituit, quantum pecuniae quaeque civitas daret N.; quanto opere, gl. quantopere; adv.: quantum mutatus ab illo Hectore! V. kako zelo, quantum in sinu filiae flevit! Sen. ph.; v gen. pretii quantī kako drago?, po čem?, koliko (velja, stane)?, kako zelo?; neodvisno: quanti emit? Ter., hoc quanti putas esse? Ci.; odvisno: Q., Iuv., ede mihi, scriptum quanti emeris Ci., cum scias, quanti Tulliam faciam Ci.; v abl. mensurae quantō (za) koliko?, koliko več?, kako zelo (močno)?; neodvisno: quanto sapientius nostri maiores fecerunt? Ci.; v vzkliku: quanto levior est adclamatio! Ci.; odvisno: cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; v nom. quantum (kot vzklik) kako važno!: quantum est, quod fata tenentur! Lucan.; occ. kako majhen (neznaten)?, kako malo? (neodvisno, odvisno in v vzkliku): Pl., L., T., Lucan., enim quantum hic operis fiat paenitet! Ter., quae qualiacumque in me sunt (me enim ipsum paenitet quanta sint) … Ci., quantum est, quod desit in istis ad plenum facinus! O., neque iam, quid existimetis de illo, sed quantum audeatis, vereor S. fr., quanti … civitas aestimanda est, ex quā sapientes pelluntur? Ci., legatorum verba quanti fecerit, pericula mea declarant S., quantus sit Dossennus H. kako slab, kako malo vreden.

2. relat. kolikršen, kolikor, kakor; večinoma nanašajoč se na determinativni tantus (tam): L., V., Val. Max. idr., est tanta in te auctoritas, quanta debet Ci., cum tantis copiis, quantas nemo habuit N.; brez determinacije: quantus non umquam antea exercitus ad Sutrium venit L. tolikšna vojska, kolikršna še nikoli prej, (sc. crocodilus) parit ova, quanta anseres … Plin., qualis quantusque … Polyphemus … , centum alii (pesn. = tales tantique centum alii) … Cyclopes … errant! V., acta est per lacrimas nox mihi, quanta fuit O. kakor je bila dolga, prejokala sem vso dolgo noč, ut acciperent … pecuniam, quantam vellent Ci., oculis spatium emensus, quantum satis hastae V. kolikor ga zadostuje za met kopja; quanto opere, gl. quantopere. Od tod (kakor quam) pri posse in superl.; popolno: tanta est inter eos, quanta maxima esse potest morum distantia Ci. tolikšen, kolikršen le more biti; skrajšano (brez determinativa): consul quantis maximis itineribus poterat ad collegam ducebat L. v kar najhitrejših pohodih, quanto maximo cursu posset Cu., genu femur Postumius quantā maxime poterat vi perculit L. s kar največjo močjo; quantus quantus = quantuscumque: Pl., quanta quanta haec mea paupertas est Ter. Subst. quantum -ī, n kolikor = kolikršna množica, kolikršna razdalja, kolikršen prostor, kolikršen kos (ceste) idr.: cum rei familiari tantum operae daret, quantum deberet N., tantum patebat, quantum loci acies occupabat C. tako daleč kakor; brez determinativa: quantum est hominum optime optimorum Pl. kolikor je … , ut illum di immortales omnes deaeque, quantum est (kolikor jih je), perduint Pl., illis, quantum importunitatis habent (pri tolikšni njihovi predrznosti), parum est impune male fecisse S., si plus edidisset, quam quantum natum esset Ci.; od tod v vrinjenih stavkih: quantum audio (intellego) ali quantum ego intellegere possum Ter., quantum ego sentio ali quantum ego opinione auguror Ci.; nadalje: quantum in me (te) est Ci. kolikor je na meni (tebi), kolikor se mene (tebe) tiče, kolikor je od mene (tebe) odvisno, quantum ad eum (sc. attinet) T. kolikor se tiče njega, glede … , z ozirom nanj, glede (zaradi) njega; tako tudi: quantum ad Pirithoum, Phaedra pudica fuit O., quantum ad Iudaeos T., notum ignotumque, quantum ad ius hospitis, nemo discernit T., nihil, quantum ad ipsas virtutes Sen. ph.; in quantum (gr. ἐς ὅσον) (v) kolikor: Q., Plin. iun. idr., matrona prodeat in tantum ornata, in quantum ne immunda sit Sen. rh. le toliko okrašena, (kolikor ni =) da ni … , in quantum satis erat T., in quantum quaeque secuta est, traxit O.; poseb. gen. pretii quanti kakor drago (tako drago … kakor), po čemer, po kolikor: id, quanti aestimabat, tanti vendidit Ci., tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci., quanti locaverint, tantam pecuniam redemptori solvendam Ci.; quanti quanti kakor koli (kakor si bodi) drago, kakor drago, kakor si bodi drago, po čemer koli: sed quanti quanti, bene emitur, quod necesse est Ci. ep.; abl. mensurae quantō (pri komp. in komparativnih pojmih) (za) kolikor ((za) toliko … kolikor), toli … koli: Acc. ap. Macr., Acc. ap. Non., Ca. fr., H., Col. idr., Hannibalem tanto praestitisse ceteros imperatores prudentiā, quanto populus Romanus antecedat fortitudine cunctas nationes N.; quanto … tanto (= quo … eo) čim … tem; tudi: quanto gravior erat oppugnatio, tanto crebriores litterae mittebantur C., tudi: quanto longius ab urbe hostium abscederent, eo solutiore curā L., quanto mage … tam magis Lucr.; brez tanto: Col., segnius secuturam, quanto longius L.; quanto pred poz. pogosto pri T.: quanto inopina (sc. magis), tanto maiora, quanto ignota barbaris, tanto laetiora; abs.: fuit dux Cassius melior, quanto vir Brutus Vell.; quanto … tanto abs. (brez komp.): quanto Grypos abnuit, tanto soror muliebri pertinaciā accenditur Iust.; podobno: tanto silva sub hac, silvā quanto fuit herba sub omni O.; acc. n. adv. quantum kolikor: utrique rei occuram, quantum potero N., quantum tigna distabant C., legiones in naves imposuit, quantum navium facultatem habebat C., quantum per commodum rei publicae fieri posset L.; od tod pogosto (= quam) s superl. (ki ga krepi) pri possum: Sen. ph., Cels. idr., quantum maxime accelerare poterat L. kakor hitro je le mogel, kar najhitreje; elipt. (brez superl.) = quam primum prej ko mogoče, čim hitreje (prej): Ci. ep., Ter.; v istem pomenu tudi: quantum potest Kom., Auct. b. Afr., Lact. idr., quantum pote Kom., quantum potis Pl.; kot vrivek: ea, quantum potui (sc. facere), feci Ci. sem storil po svojih močeh; tako tudi: is mihi suadet nuptias, quantum queam, ut maturem Ter. kolikor le mogoče.

quīnquāgēnārius 3 (quīnquāgēnī) sestoječ iz petdesetih, vsebujoč petdeset, petdeseten: grex Varr., homo Q. petdesetletnik, fistula Vitr. petdesetpalčna cev (= cev, katere ploskev je bila široka 50 palcev, preden so jo zvili), numerus Aug. petdesetica, quinquagenariae materiae Amm. 50 čevljev dolga debla; subst. quīnquāgēnāriī -ōrum, m kvinkvagenáriji, vojaški poveljniki, ki so načelovali vsak petdesetim možem (pri Izraelcih), petdesetniki: Hier.

quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

nous sommes quittes smo kvit
être, faire quitte à quitte biti kvit
il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
tenir quitte de oprostiti, odvezati od
vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

raudusculum (rōdusculum in rūdusculum) -ī, n (demin. iz raudus) brezobličen košček medi (brona, bakra) kot novec, droben (majhen) denar, denarček, novčič: quem ad modum omnis fere materia non deformata rudis appellatur, sicut vestimentum rude non perpolitum, sic aes infectum rudusculum Cincius ap. Fest., aes raudus dictum; ex eo [in] veteribus in mancipiis scriptum „raudusculo libram ferito“ Varr., sed etiam signato, quia in mancipando, cum dicitur: „rudusculo libram ferito“, asse tangitur libra Fest.; meton. majhen dolg, dolgek: de raudusculo Numeriano multo te amo Ci. ep. zavoljo odprave majhnega dolga Numeriju, ker si Numeriju odpravil majhen dolg, de raudusculo Puteolano gratum Ci. ep., de raudusculo quod scribis Ci. ep., nec mehercule me raudusculum movet Ci. ep.

receptīcius 3 (recipere)

1. dogovorjen, (i)zgovorjen, pridržan, stipuliran: servus recepticius Ca. ap. Gell. suženj, ki si ga je žena pri predaji dote pridržala kot izključno last, dos S., Ulp. dogovorjena (stipulirana) dota, za katero velja, da se v primeru smrti žene vrne oz. pripade prvotnemu lastniku.

2. k prevzemu sodeč, prevzemen, prejemen: actio Cod. I. prevzemna oz. dolgoprevzemna oz. odškodninska tožba = tožba proti menjalcu denarja zaradi plačila prevzetega tujega dolga.

reconnaissance [-kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; priznanje (tudi juridique, politique); hvaležnost; militaire poizvedovanje, rekognosciranje

avec reconnaissance hvaležno
par reconnaissance iz hvaležnosti
reconnaissance aérienne, terrestre (militaire) zračno (letalsko), kopensko rekognosciranje
reconnaissance de dette, de signature, de ses fautes, d'un gouvernement priznanje dolga, podpisa, svojih napak, neke vlade
reconnaissance de légitimité, de paternité priznanje zakonstva, očetovstva
reconnaissance des lieux (juridique) lokalni ogled
reconnaissance du montdepiété zastavni listek
aviation féminin, détachement masculin, patrouille féminin de reconnaissance (militaire) letalstvo, oddelek, patrulja za rekognosciranje
signal masculin de reconnaissance (marine) spoznavni znak, signal
signe masculin de reconnaissance spoznavni znak
aller en reconnaissance (militaire) iti na rekognosciranje
avoir la reconnaissance du ventre (familier) pokazati se hvaležnega do osebe, ki nas je hranila, vzdrževala
faire la reconnaissance de quelque chose ogledati si kaj
partir en reconnaissance iti iskat, iti na iskanje
témoigner, manifester de la reconnaissance izkazati se hvaležnega

refectory [riféktəri] samostalnik
obednica (v zavodih samostanih), refektorij

refectory table dolga jedilna miza (za obednice)

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rekognícija (-e) f (prepoznavanje; priznanje) ricognizione; jur. ricognizione:
rekognicija trupla ricognizione della salma
rekognicija dolga ricognizione di un debito

release¹ [rilí:s] samostalnik
osvoboditev, izpustitev na svobodo (from iz)
(od)rešitev (from od česa)
razbremenitev, olajšanje, oprostitev, spregled
pravno razrešitev dolžnosti, odstop; prenos pravice (premoženja) na drugega, odstop(itev); odreka (pravicam); dokument (o odstopu); potrdilo pobotnica; odobritev filma za predvajanje
tehnično mehanizem za sprožitev ali ustavitev, izklop stroja

release from a debt (mortgage) oprostitev (brisanje) dolga (hipoteke)
happy release figurativno smrt
it was to me a great release to mi je bilo v veliko olajšanje

remainder [riméində]

1. samostalnik
ostanek (tudi matematika)
množina ostanki (tudi trgovina)
preživeli, preostali; neprodane knjige, revije, ki se vrnejo založniku, remitenda
pravno pravica dedovanja (to česa)
ostanek zapuščine

remainder of a debt ostanek dolga
the remainder of us mi ostali, mi drugi
the remainder was lost (vse) ostalo (drugo) se je izgubilo, je bilo izgubljeno

2. pridevnik
preostal, drug

3. prehodni glagol
(knjigam) znatno znižati ceno, poceni prodajati

remboursement [rɑ̃bursəmɑ̃] masculin povračilo

remboursement si pas satisfait v primeru neustreznosti se denar vrne
remboursement d'une dette povračilo, vrnitev dolga
(envoi masculin) contre remboursement (pošiljka) proti povzetju
remboursement des droits (de douane), de l'impôt povračilo carinskih pristojbin, davka

remissione f

1. oprostitev, odpuščanje; opustitev, opuščanje:
remissione delle colpe odpuščanje grehov
remissione del debito oprostitev (plačila) dolga
remissione dei prigionieri izpustitev, osvoboditev ujetnikov
remissione della querela opustitev tožbe

2. popuščanje, podreditev

3. med. remisija, (prehodno) popuščanje bolezni

reprise [rəpriz] féminin ponovno (za)vzetje, osvojitev; ponovni začetek; obnovitev, oživitev; commerce razmah; botanique ukoreninjenje; zakrpanje (perila); prevzem; sport runda; jahalna ura; (biljard) sunek; musique ponavljalni znak; automobilisme pospešenje; théâtre ponovna uprizoritev, repriza; prevzem pohištva po novem najemniku (od prejšnjega najemnika po dogovorjeni ceni); vsota za ta prevzem

à deux, dix reprises dvakrat, desetkrat
à plusieurs, diverses reprises večkrat, ponovno, nekolikokrat
à maintes reprises, à différentes reprises pogosto
reprise de dette prevzem dolga (dolgov)
reprise économique gospodarska požrvrtev
reprise d'instance (juridique) obnovitev postopka
reprise d'une marchandise vendue vzetje nazaj prodanega blaga
reprise des affaires nov razmah v poslih, kupčijah, v trgovini
reprise d'une mode vrnitev neke mode
reprise des hostilités, d'une activité obnovitev sovražnosti, neke dejavnosh
reprise d'une pièce de théâtre repriza gledališke igre
reprise en sous-œuvre popravilo spodnjega dela zidu
reprise perdue zakrpanje (perila), ki se ne vidi
reprise des cours a liéu en octobre ponoven začetek predavanj je v oktobru
être en reprise (borza) opomoči si
faire des reprises à quelque chose popraviti, zakrpati kaj
payer 500 francs de reprise en louant un appartement plačati 500 frankov za prevzem pohištva ob najetju stanovanja

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

revirement [rəvirmɑ̃] masculin preokret, okret, preobrat, obrat

revirement d'un vaisseau okret ladje
revirement de fonds (commerce) prenos dolga
revirement d'opinion preobrat v (javnem) mnenju
le revirement de cet homme politique n'a guère surpris preobrat tega politika ni bil nobeno presenečenje

ricognizione f

1. prepoznavanje

2. pravo priznanje, rekognicija; prepoznanje:
ricognizione di un debito priznanje dolga
ricognizione della salma prepoznavanje trupla

3. voj. izvidnica, izvidništvo, rekognosciranje