Franja

squalo m zool. morski som:
squalo azzurro sinji som (Carcharias glaucus)
squalo bianco veliki beli morski volk (Carcharias carcharias)
squalo elefante, gigante (cetorino) velesom (Cetorhyncus maximus)
squalo tigre tigrasti morski pes (Galeocerdo tigrinus)

srebŕno adv.
srebrno beli lasje capelli bianco argento

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svib moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (dren) der Hartriegel (ameriški/živikavi Weißer Hartriegel, beli Tatarischer Hartriegel, cvetni Blumen-Hartriegel, vzhodnjaški cvetni Blüten-Hartriegel)

svinčénec (-nca) m min.
beli svinčenec carbonato di piombo, cerussite
rumeni svinčenec wulferite

šaš moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Segge (beli Weiße Segge, bledi Bleiche Segge, bleščeči Glanz-Segge, bodičnati Igel-Segge, bolšji Floh-Segge, Buxbaumov Moor-Segge, črni Wiesen-Segge, črnikasti Schwarze Segge, čvrsti Polster-Segge, dlakavi Behaarte Segge, drobnocvetni Kleinblütige Segge, dvodomni Zweihäusige Segge, dvoredni Zweizeilige Segge, gorski Berg-Segge, gozdni Wald-Segge, Hostov Saum-Segge, kalužni Schlamm-Segge, klasasti Dichtährige Segge, kljunasti Schnabel-Segge, latasti Rispen-Segge, lisičjerepi Fuchs-Segge, malocvetni Armblütige Segge, mehurjasti Blasen-Segge, migalični Zittergras-Segge, mlahavi Entferntährige Segge, nenavadni Sonderbare Segge, nizki Erd-Segge, obalni Strand-Segge, oblastoplodni Draht-Segge, obloplodni Pillen-Segge, obrežni Ufer-Segge, ostnati Stachelspitzige Segge, ostri Scharfe Segge, ostroluski Sumpf-Segge, ozkoklasi Schlanke Segge, pikčastoplodni Punktierte Segge, podaljšani Verlängerte Segge, pomladanski Frühlings-Segge, polstenoplodni Filzige Segge, proseni Hirsen-Segge, rani Frühe Segge, razmaknjenoplodni Entferntährige Segge, resavski Heide-Segge, rjastorjavi Rostrote Segge, rumeni Gelbe Segge, rušnati Rasen-Segge, sajasti Ruß-Segge, sinjezeleni Blaugrüne Segge, sivkasti Graue Segge, srhki Torf-Segge, tankopecljati Haarstielige Segge, togi Steife Segge, upognjeni Krumme Segge, vednozeleni Immergrüne Segge, Horst-Segge, vejicati Behaarte Segge, zajčji Hasenfuß-Segge, zeleni Grüne Segge)

škarnjek moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Milan (črni Schwarzer, rjavi Roter)
beli škarnjek der Gleitaar
braminski škarnjek der Brahminenmilan
črnovrati škarnjek der Schwarzhalsmilan
polžji škarnjek der Schneckenmilan

štrajk moški spol (-a …) der Streik (beli Bummelstreik, sedeči Sitzstreik); ➞ → stavka

T moški spol črka: das T
v obliki črke T T-förmig
T nosilec der T-Träger
T rep letalstvo das T-Leitwerk
živalstvo, zoologija beli T der Nagelfleck

ta člen pog. il, lo, la:
pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
biti po ta malem vredno valere almeno
pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

tail¹ [téil]

1. samostalnik
rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
množina, pogovorno družabna obleka

tail of a letter konec pisma
tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
tail of gale konec nevihte
tail of a stream tih, miren tok reke
tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
tails up figurativno dobre volje, vesel
tail of a musical note del note pod črto
close on s.o. 's tail komu tik za petami
cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
to go into tails figurativno hitro rasti
my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada

2. pridevnik
najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni

téden week, seven days pl

dva tédna a fortnight
nekaj tédnov a week or two
na téden (tedensko) a week, per week
téden za tédnom week by week, week in week out
enkrat na téden once a week
med tédnom in the week
dvakrat na téden twice a week
danes téden today week, this day week
včeraj téden yesterday week
pred enim tédnom a week ago
vsak téden weekly
v enem tédnu within a week
prihodnji téden next week
pretekli téden last week
jutri téden tomorrow week
v ponedeljek téden Monday week
konec tédna weekend
čez tri tédne three weeks hence
beli téden trgovina white sale
delovni téden working week
40 urni delovni téden 40-hour week
medeni tédni honeymoon
ves téden delati to work all week
med tédnom spim v mestu I sleep in town during the week
téden po beli nedelji religija Low Week

téden semaine ženski spol

čez teden dni d'aujourd'hui en huit
čez tri tedne, v treh tednih dans trois semaines
med tednom pendant (ali durant) la semaine
pretekli teden la semaine passée (ali dernière)
prihodnji teden la semaine prochaine
pred tremi tedni il y a trois semaines
ob koncu tedna à la fin de la semaine, en fin de semaine
beli teden semaine du blanc
medeni tedni lune ženski spol de miel
prošnji teden semaine des Rogations
štirideseturni teden semaine des quarante heures
veliki teden semaine sainte
vsak teden toutes les semaines, chaque semaine

téden semana f

beli teden semana blanca
konec tedna fin m de semana
ob koncu tedna a fin de semana
cele tedne semanas enteras, durante semanas
pred nekaj tedni hace algunas semanas, semanas atrás
v tednu dni, v enem tednu dentro de una semana
pretekli teden la pasada semana, la última semana
tekoči teden semana en curso
prihodnji teden la semana que viene, la próxima semana
med tednom entre semana
petdnevni teden semana inglesa

telēfono m telefon:
telefono automatico avtomatski telefon
telefono interno interni telefon
telefono pubblico javni telefon
colpo di telefono telefonski klic
telefono amico ekst. klic v sili
telefoni bianchi publ. beli telefoni; ekst. trideseta leta (v Italiji)
telefono rosso ekst. rdeči telefon, rdeča telefonska linija
chiamare, rispondere al telefono klicati, odgovoriti po telefonu

tiranč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Tyrann (beli Weißer Schmätzertyrann, beloglavi Weißkopfschmätzertyrann, čopasti Schopftyrann, lastovičji Gabeltyrann, muharski Schnäppertyrann, der Fliegenstecher, rdečeglavi Rotscheiteltyrann, rubinasti Rubintyrann, rumeni Schwefelgelber Tyrann, sivogrli Graukehltyrann)
kraljevi tiranč der Königstyrann
kratkorepi tiranč der Kurzschwanztyrann
pritlikavi tiranč der Zwergtyrann
širokokljuni tiranč der Spateltyrann

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tok⁴ [ó] moški spol (-a …) medicina (iztok) der [Fluß] Fluss, [Ausfluß] Ausfluss
beli tok der [Weißfluß] Weißfluss, [Scheidenausfluß] Scheidenausfluss