Franja

Zadetki iskanja

  • batticuōre m

    1. utripanje srca

    2. pren. tesnoba, strah:
    avere il batticuore čutiti tesnobo, strah
    far venire il batticuore (a) prestrašiti, vznemiriti (koga)
  • bava f

    1. slina, pena; sluz:
    avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
    far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

    2. kosmata svila

    3. sapica, piš:
    bava di vento sapica

    4. tehn. plena
  • ben [ben] samostalnik
    škotsko notranja soba

    to live but and ben with stanovati v nasprotnih sobah
    to be far ben with s.o. imeti ozke stike s kom
  • berretta f

    1. čepica:
    berretta da notte nočna čepica
    berretta da prete, prelatizia črni biret, kardinalski biret
    far di berretta pog. odkriti se, sneti čepico v znak spoštovanja

    2. bot.
    berretta da prete kozji presnec (Evonymus europaea)
  • bertuccia f

    1. zool. makak (Macacus inuus)

    2. opica:
    far la bertuccia a qcn. posnemati koga

    3. pren. grda ženska, neroda, štor, kramp (ženska)
  • between1 [bitwí:n] prislov

    betwixt and between niti eno niti drugo
    in between sredi, v sredini
    few and far between na redko, v velikih razdaljah
    the space between vmesni prostor
    betwixt and between na pol
    to stand between posredovati
    far between zelo redek
    between servant pomožni služabnik
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • blízu near; nearly; near (ali close) at hand; close to; (približno) about, approximately, close upon

    blízu hiše near the house
    čisto blízu close by
    blízu in daleč far and near
    ni ga blízu (figurativno) he holds (ali keeps) aloof
    ne iti blízu to stand off, to keep one's distance
    priti blízu to come (ali to draw) near, to approach
  • blížati se to approach; to come up, to come near, to draw near; to near

    delo se bliža koncu (zaključku) work is nearing completion
    božič se bliža Christmas is approaching, Christmas isn't far off
    zima se bliža winter is approaching
    bližali smo se mestu z juga we approached the town from the south
    predstava se je bližala kraju the performance was drawing to a close
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • bóljši better; superior

    daleč bóljši better by far
    njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
    sprememba na bóljše a change for the better
    on je na bóljšem he is better off
    on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
    bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
    ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
    ker ni nič bóljšega for want of something better
    zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth
  • bóter (-tra) | -tra (-e) m, f

    1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
    biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima

    2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio
  • brevettato agg.

    1. patentiran

    2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
    questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja
  • burletta f

    1. pomanjš. od ➞ burla majhna šala

    2. šala, smešna prigoda:
    prendere tutto in burletta jemati vse za šalo
    mettere in burletta qcn., qcs. norčevati se iz koga, iz česa
    far la burletta šaliti se
  • by1 [bai] predlog
    blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

    by the advice of po nasvetu koga
    by all means vsekakor
    by air z letalom
    by appearance po videzu
    by s.o.'s bedside ob postelji koga
    by birth po rodu
    by blood po izvoru, po rodu
    by boat z ladjo
    by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
    by chance po naključju, slučajno
    by day podnevi
    by the day na dan (natanko)
    day by day dan za dnevom
    by degrees postopoma
    by my desire po moji želji
    by dint of zaradi, s pomočjo
    by the dozen na ducate
    by experience po izkušnji
    by far veliko bolj
    by force nasilno
    by George! pri moji veri!
    by heart na pamet
    by the hour na uro
    by hundreds na stotine
    by itself samo zase
    by Jove! pri moji veri!
    by law po zakonu
    by leaps and bounds skokoma, hitro
    by letter pismeno, s pismom
    ameriško by mail po pošti
    I have no money by me nimam s seboj denarja
    by no means nikakor ne
    by means of s pomočjo, s
    by mistake pomotoma
    by name po imenu
    by nature po naravi
    by next month do prihodnjega meseca
    by now sedaj, že, medtem
    one by one drug za drugim, posamezno
    by o.s. sam zase, sam od sebe
    by order po naročilu
    by post po pošti
    by profession po poklicu
    by rail z železnico
    by reason of zaradi
    by right po pravici
    by sea po morju, z ladjo
    side by side drug poleg drugega
    by stealth kradoma, skrivaj
    by this time medtem; že; ob tem času
    by trade po poklicu
    to travel by London potovati prek Londona
    by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
    two by two, by twos po dva
    by my watch po moji uri
    by the way mimogrede, približno
    by word of mouth ustno
    by way of trial za poskus
    by a year younger leto mlajši
    two meters by six dvakrat šest metrov površine
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • calcolo m

    1. račun:
    calcolo algebrico algebrski račun
    calcolo differenziale diferencialni račun
    calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
    calcolo delle probabilità verjetnostni račun
    macchine da calcolo računski stroji

    2. računstvo, matematika:
    saper fare di calcolo znati računati

    3. pren. ocena, račun:
    calcolo approssimativo približni račun
    calcolo preventivo predračun
    far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
    i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
    agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
    far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati

    4. med. kamen:
    calcolo biliare žolčni kamen
    calcolo renale ledvični kamen
  • camiciōla f

    1. pomanjš. od ➞ camicia srajčka

    2. spodnja jopica
    far camiciola pren. goljufati (pri igri)

    3. poletna bluza
  • cammino m

    1. hoja, pot:
    mettersi in cammino iti, kreniti na pot
    due ore di cammino dve uri hoje
    essere in cammino biti na poti
    cammin facendo med potjo, spotoma

    2. pot, smer:
    chiedere il cammino vprašati za pot
    un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
    cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
    aprirsi il cammino utreti si pot
    tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

    3. gibanje (nebesnih teles):
    il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

    4. pren. pot, ravnanje:
    il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
    far molto cammino dobro napredovati

    5. fiz. pot:
    cammino libero medio povprečna prosta pot
  • canīnus 3 (canis)

    1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

    2. pren.
    a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
    b) pasje narave, pasji po značaju
    a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
    b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.