batticuōre m
1. utripanje srca
2. pren. tesnoba, strah:
avere il batticuore čutiti tesnobo, strah
far venire il batticuore (a) prestrašiti, vznemiriti (koga)
Zadetki iskanja
- bava f
1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes
2. kosmata svila
3. sapica, piš:
bava di vento sapica
4. tehn. plena - ben [ben] samostalnik
škotsko notranja soba
to live but and ben with stanovati v nasprotnih sobah
to be far ben with s.o. imeti ozke stike s kom - berretta f
1. čepica:
berretta da notte nočna čepica
berretta da prete, prelatizia črni biret, kardinalski biret
far di berretta pog. odkriti se, sneti čepico v znak spoštovanja
2. bot.
berretta da prete kozji presnec (Evonymus europaea) - bertuccia f
1. zool. makak (Macacus inuus)
2. opica:
far la bertuccia a qcn. posnemati koga
3. pren. grda ženska, neroda, štor, kramp (ženska) - between1 [bitwí:n] prislov
betwixt and between niti eno niti drugo
in between sredi, v sredini
few and far between na redko, v velikih razdaljah
the space between vmesni prostor
betwixt and between na pol
to stand between posredovati
far between zelo redek
between servant pomožni služabnik - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - blízu near; nearly; near (ali close) at hand; close to; (približno) about, approximately, close upon
blízu hiše near the house
čisto blízu close by
blízu in daleč far and near
ni ga blízu (figurativno) he holds (ali keeps) aloof
ne iti blízu to stand off, to keep one's distance
priti blízu to come (ali to draw) near, to approach - blížati se to approach; to come up, to come near, to draw near; to near
delo se bliža koncu (zaključku) work is nearing completion
božič se bliža Christmas is approaching, Christmas isn't far off
zima se bliža winter is approaching
bližali smo se mestu z juga we approached the town from the south
predstava se je bližala kraju the performance was drawing to a close - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - bóljši better; superior
daleč bóljši better by far
njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
sprememba na bóljše a change for the better
on je na bóljšem he is better off
on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
ker ni nič bóljšega for want of something better
zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth - bóter (-tra) | -tra (-e) m, f
1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima
2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio - brevettato agg.
1. patentiran
2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja - burletta f
1. pomanjš. od ➞ burla majhna šala
2. šala, smešna prigoda:
prendere tutto in burletta jemati vse za šalo
mettere in burletta qcn., qcs. norčevati se iz koga, iz česa
far la burletta šaliti se - by1 [bai] predlog
blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg
by the advice of po nasvetu koga
by all means vsekakor
by air z letalom
by appearance po videzu
by s.o.'s bedside ob postelji koga
by birth po rodu
by blood po izvoru, po rodu
by boat z ladjo
by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
by chance po naključju, slučajno
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
by degrees postopoma
by my desire po moji želji
by dint of zaradi, s pomočjo
by the dozen na ducate
by experience po izkušnji
by far veliko bolj
by force nasilno
by George! pri moji veri!
by heart na pamet
by the hour na uro
by hundreds na stotine
by itself samo zase
by Jove! pri moji veri!
by law po zakonu
by leaps and bounds skokoma, hitro
by letter pismeno, s pismom
ameriško by mail po pošti
I have no money by me nimam s seboj denarja
by no means nikakor ne
by means of s pomočjo, s
by mistake pomotoma
by name po imenu
by nature po naravi
by next month do prihodnjega meseca
by now sedaj, že, medtem
one by one drug za drugim, posamezno
by o.s. sam zase, sam od sebe
by order po naročilu
by post po pošti
by profession po poklicu
by rail z železnico
by reason of zaradi
by right po pravici
by sea po morju, z ladjo
side by side drug poleg drugega
by stealth kradoma, skrivaj
by this time medtem; že; ob tem času
by trade po poklicu
to travel by London potovati prek Londona
by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
two by two, by twos po dva
by my watch po moji uri
by the way mimogrede, približno
by word of mouth ustno
by way of trial za poskus
by a year younger leto mlajši
two meters by six dvakrat šest metrov površine - cadere* v. intr. (pres. cado)
1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla
2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok
3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog
4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan - calcolo m
1. račun:
calcolo algebrico algebrski račun
calcolo differenziale diferencialni račun
calcolo infinitesimale infinitezimalni račun
calcolo delle probabilità verjetnostni račun
macchine da calcolo računski stroji
2. računstvo, matematika:
saper fare di calcolo znati računati
3. pren. ocena, račun:
calcolo approssimativo približni račun
calcolo preventivo predračun
far calcolo su qcn., qcs. pren. računati na koga, s kom, na kaj, s čim; ekst. domneva, predvidevanje:
i tuoi calcoli sono assurdi tvoje domneve so nesmiselne
agire con, per calcolo ravnati preračunljivo
far bene, male i propri calcoli pren. dobro, slabo preračunati
4. med. kamen:
calcolo biliare žolčni kamen
calcolo renale ledvični kamen - camiciōla f
1. pomanjš. od ➞ camicia srajčka
2. spodnja jopica
far camiciola pren. goljufati (pri igri)
3. poletna bluza - cammino m
1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma
2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati
3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot
4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati
5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot - canīnus 3 (canis)
1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.
2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.