Franja

Zadetki iskanja

  • odžéjati désaltérer

    odžejati se se désaltérer, apaiser (ali étancher) sa soif, boire à satiété
    ta kozarec vode zadostuje, da me odžeja ce verre d'eau suffit à me désaltérer (ali à étancher ma soif)
  • ogljik samostalnik
    kemija (kemijski element) ▸ szén
    emisije ogljika ▸ szénkibocsátás
    izpust ogljika ▸ szénkibocsátás
    koncentracija ogljika ▸ szénkoncentráció
    ponor ogljika ▸ szén megkötője, szénelnyelő, szénlekötő
    Slovenija je v preteklosti ohranila bogato gozdnatost in s tem povezan ponor ogljika.kontrastivno zanimivo Szlovénia a múltban megőrizte gazdag, erdős vidékeit, így ma is megvannak a szénelnyelő területei.
    Sopomenke: C
    Povezane iztočnice: atmosferski ogljik, organski ogljik, radioaktivni ogljik
  • oie [wa] féminin gos; figuré neumna oseba

    oie domestique, sauvage, rôtie domača, divja, pečena gos
    une petite oie blanche nedolžno, preprosto dekletce
    pas masculin de l'oie vojaški paradni korak
    contes masculin pluriel de ma mère l'oie pravljice
    oie de la Saint-Martin, de Noël Martinova, božična gos
  • oprijé(ma)ti se to cling (to); to grasp (at)

    oprijé(ma)ti se upanja to cling to a hope
  • orneoscopus -ī, m (gr. ὀρνεοσκόπος) ptičjegledec, orneoskóp (čisto lat. auspex): haruspicinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos ma[g]nus, ut et Vascones Hispan[n]orum et Pannoniorum augures vicerit Lamp.
  • osa samostalnik
    1. (žuželka) ▸ darázs
    pik ose ▸ darázscsípés
    nadležna osa ▸ bosszantó darázs
    vrsta ose ▸ darázsfaj
    strup ose ▸ darázsméreg
    ličinka ose ▸ darázslárva
    roj os ▸ darázsraj
    gnezdo os ▸ darázsfészek
    osa piči ▸ darázs megcsíp
    Povezane iztočnice: navadna osa

    2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član športnega kluba) ▸ darázs [a Gorenje Velenje kézilabdaklub játékosa]
    velenjske ose ▸ velenjei darazsak
    Svoje prve rokometne korake je napravil ravno v Velenju, za ose pa nato igral dolga leta, natančneje kar 26 sezon. ▸ Kézilabdás pályafutása elején éppen Velenjében játszott, majd hosszú éveken keresztül, egészen pontosan 26 idényen át a darazsak csapatának tagja volt.

    3. (orožje) ▸ Osza
    raketa osa ▸ Osza rakéta
    Kljub starosti so raketni sistemi osa še dandanes izjemno zanesljivi. ▸ Koruk ellenére az Osza rakétarendszerek még ma is rendkívül megbízhatóak.
  • ōsculum -ī, n (demin. iz ōs, ōris)

    1. usteca, gobček: Varr., Mart., Petr., Ap. idr., oscula summa delibare H., alicuius osculum delibare Suet., videt oculos et oscula O., oscula libavit natae V. rahlo se je dotaknil nežnih ust.

    2. meton. poljub: osculum (ausculum Pl.) ferre alicui Gell. ali oscula figere V., oscula figere alicui O., Lucr., oscula figere in vultibus (na lica) O. ali osculum dare Ambr., osculum dare alicui Cat. fr., Petr., Vulg. ali oscula dare O., Tib., Plin., oscula dare alicui O., Tib. ali osculum porrigere alicui Hier. poljubiti (poljubljati) koga, oscula iungere O. poljubljati koga, pa tudi poljubljati se: Petr., oscula ferre Ci. poljubljati ali poljube preje(ma)ti, poljube dobi(va)ti, biti deležen poljubov: o. = oscula sumere O., Pr. ali carpere O. ali capere O., oscula accipere et dare O., detorquere cervicem ad oscula H., eorum manūs osculis conterere Sen. ph., osculis fatigare dextram T., ius osculi (med sorodniki) Suet., Cod. Th., suprema oscula petere T. prositi za poljub v slovo.

    Opomba: Star. obl. ausculum: Pl.
  • oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

    glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
    nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
    uradna oseba fonctionnaire moški spol
    fizična oseba (pravno) personne physique
    odrasla oseba grande personne
    pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
    tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
    preko druge osebe (pravno) par personne interposée
    v eni (sami) osebi en une seule personne
    v lastni osebi en personne, personnellement
    na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
    za dve osebi pour deux personnes
    sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
    oseba brez državljanstva individu sans nationalité
    sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
    čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
    pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
    ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
    vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
    osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
    graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
    brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
    jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
    postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
  • ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

    ostati doma rester à la maison, garder la maison
    ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
    ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
    ostati miren rester tranquille, conserver le calme
    ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
    ostati nem rester court
    ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
    ostati neplačan rester non payé
    ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
    tu ostati rester
    ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
    ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
    ostati na mestu rester sur place
    ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
    ostati na poti rester en chemin (ali en route)
    ostati svež (hrana) se garder frais
    ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
    ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
    ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
    ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
    ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
    ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
    ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
    ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
    od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
    pri tem ostati en rester là
    vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
    to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
    za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
    stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
    pri čem ostati persister dans quelque chose
    kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • Oven samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Kos
    ozvezdje Ovna ▸ Kos csillagképe
    ozvezdje Oven ▸ Kos csillagkép
    Danes zvečer stopa Sonce v ozvezdje Ovna in začenja se astronomska oziroma koledarska pomlad. ▸ A Nap ma este lép be a Kos csillagképébe, és megkezdődik a csillagászati, illetve a naptári tavasz.
    Ozvezdje Oven - Aries je pri nas zvečer vidno od septembra do februarja. ▸ A Kos–Aries csillagkép nálunk szeptembertől februárig látható esténként az égbolton.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Kos
    Luna v Ovnu ▸ Hold a Kosban
    Sonce v Ovnu ▸ Nap a Kosban
    planeti v Ovnu ▸ bolygók a Kosban
    v znamenju Ovna ▸ Kos jegyében
    Luna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.
    Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni.
    Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • panthère [pɑ̃tɛr] féminin, zoologie panter; panterjevo krzno; figuré togotna, nasilna ženska; (populaire)

    ma panthère moja žena
    panthère des neiges snežni leopard
  • pardón (-a)

    A) m star. scusa:
    pog. brez pardona non ci sono ma che tengano, non ci sono santi che tengano, senza discutere

    B) pardón inter. pog. (oprosti, oprostite) scusa, scusi, scusate
  • parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

    sur parole na (častno) besedo
    parole en l'air tjavdan rečena beseda
    d'honneur častna beseda
    parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
    parole facile spretnost v govorjenju
    paroles magiques magične formule
    belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
    de grosses paroles surove besede, grobosti
    bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
    homme masculin de parole mož beseda
    histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
    adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
    vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
    avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
    avoir la parole facile z lahkoto se izražati
    n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
    il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
    avoir deux paroles biti nezanesljiv
    avoir la parole haute imeti prvo besedo
    couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
    ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
    dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
    dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
    demander la parole (parlement) prositi za besedo
    donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
    fausser sa parole prelomiti svojo besedo
    manquer à sa parole ne držati svoje besede
    passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
    payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
    se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
    perdre la parole izgubiti govor, onemeti
    porter la parole imeti prvo besedo
    prendre la parole začeti govoriti
    rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
    rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
    reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
    retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
    tenir sa parole držati (svojo) besedo
    la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
    sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
    la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

    à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
    à part moi (toi ...) zase, pri sebi
    (familier) part à deux! deliva (si)!
    plaisanterie à part! stran s šalo!
    à part cela razen tega
    à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
    autre part drugam, drugod
    de bonne part iz zanesljivega vira
    de ma part z moje strani; zastran mene
    de la part de s strani, od; po naročilu
    de part en part skoz in skoz, popolnoma
    des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
    nulle part nikamor, nikjer
    pour ma part kar se mene tiče
    pour une part za en del, deloma
    quelque part nekje, nekam
    de quelque part od nekod
    (de) quelque part que (od) koderkoli
    de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
    d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
    part héréditaire dediščinski delež
    la part du lion levji delež
    part sociale družbeni delež
    lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
    avoir part biti deležen, soudeležen
    avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
    en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
    faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
    faire la part de quelqu'un določiti komu delež
    de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
    faire lit à part ločeno spati (zakonca)
    faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
    mettre à part dati ob stran
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
    prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
    ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk
  • participation [-sipasjɔ̃] féminin (so)udeležba, udeležitev; udetežba pri stroških, prispevek; participacija; sodelovanje

    en participation na skupen račun
    sans ma participation brez mojega sodelovanja
    participation aux bénéfices (commerce) udeležba pri dobičku
    participation électorale, au vote volilna udeležba, udeležba pri glasovanju, pri volitvah
    être accusé de participation au complot biti obtožen udeležbe pri zaroti
  • partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

    en partie deloma
    en grande partie večidel
    pour la plus grande partie večinoma, večidel
    en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
    partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
    partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
    parties belligérantes vojskujoče se sile
    partie de campagne izlet na deželo
    partie civile zasebni tožnik
    partie constituante sestavni del
    partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
    partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
    partie du discours (grammaire) besedna vrsta
    partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
    parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
    partie plaidante, au procès pravdna stranka
    partie prenante (s)prejemnik
    partie publique državni pravdnik
    partie de revanche revanšna igra
    partie simultanée (šah) simultanka
    coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
    tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
    avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
    connaître sa partie poznati svojo stroko
    se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
    il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
    être de la partie biti zraven; sodelovati
    être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
    la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
    faire partie de spadati k, biti del (česa)
    faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
    gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
    prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
    quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
    tenir la partie ne odnehati
  • partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

    à partir d'aujourd'hui od danes naprej
    à partir d'ici od tod naprej
    partir pour Paris odpotovati v Pariz
    partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
    partir en vacances iti na počitnice
    être prêt à partir biti pripravljen za odhod
    partir en voyage iti na potovanje
    faire partir une allumette vžgati vžigalico
    faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
    faire partir le coup sprožiti strel
    faire partir le moteur pognati motor
    partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
    le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
    il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
    les vacances partent du 1er juillet počitnice se začno s 1. julijem
    un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
    la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
    avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom
  • parvenir* [parvənir] verbe intransitif dospeti, priti (à do); doseči, uspeti; povzpeti se (à do), uspeti (v življenju)

    parvenir à un âge avancé doseči visoko starost
    ma lettre vous est-elle parvenue? ste prejeli moje pismo?
    faire parvenir poslati (un colis paket)
    je parviens à ... posreči se mi