Franja

rincupire

A) v. tr. (pres. rincupisco) ponovno, še bolj zmračiti

B) ➞ rincupire, rincupirsi (pres. /mi/ rincupisco) ponovno, še bolj se zmračiti

rinegoziabile agg. o čemer se lahko še pogaja

ringagliardire

A) v. tr. (pres. ringagliardisco) še bolj okrepiti, ojačati

B) ➞ ringagliardire, ringaliardirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ringagliardisco) še bolj se okrepiti, ojačati

ringrossare

A) v. tr. (pres. ringrōsso) znova, bolj odebeliti

B) ➞ ringrossare, ringrossarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ringrōsso) znova, še bolj odebeliti se

rinselvatichire v. intr. (pres. rinselvatichisco) znova, še bolj podivjati

rinsozzare

A) v. tr. (pres. rinsozzo) znova, še bolj umazati

B) ➞ rinsozzarsi v. rifl. (pres. mi rinsozzo) znova, še bolj umazati se

rinsudiciare

A) v. tr. (pres. rinsudicio) znova, še bolj umazati

B) ➞ rinsudiciarsi v. rifl. (pres. mi rinsudicio) znova, še bolj se umazati

rintontire

A) v. tr. (pres. rintontisco) še bolj omamiti

B) ➞ rintontire, rintontirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rintontisco) biti še bolj omamljen, zmeden

rintorbidare

A) v. tr. (pres. rintorbido) ponovno, še bolj skaliti

B) ➞ rintorbidarsi v. rifl. (pres. mi rintorbido) ponovno, še bolj skaliti se (tudi pren.)

rintorpidire

A) v. tr. (pres. rintorpidisco) še bolj otrpniti

B) ➞ rintorpidirsi v. rifl. (pres. mi rintorpidisco) še bolj otrpniti

rintristire v. intr. (pres. rintristisco) ekst. še bolj hirati, propasti, propadati

rinviperire, rinviperirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rinviperisco) še bolj pobesneti

riponderare v. tr. (pres. ripōndero) še enkrat pretehtati, premisliti, vzeti v pretres

rückfragen še enkrat vprašati, še enkrat se prepričati

rudimentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif rudimentaren, še nerazvit; nezadosten; začeten, osnoven, elementaren

membres masculin pluriel rudimentaires okrneli udje
art masculin rudimentaire nerazvita umetnost

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sàmdrugī -ā -ō samodrttg, on in še eden: samdrugi se Živko zagonio; -a žena noseča ženska

samoȍsmī -ā -ō eden in še sedem: narodni sud me progna -oga mene in sedem drugih

samòpētī -ā -ō eden in še štirje: ostani ti, kneže, samopeti na ovom ždrijelu u zastavi