Franja

arena¹ f

1. borišče, arena:
scendere nell'arena pren. stopiti v areno, spustiti se v boj
arena del circo cirkuška arena

2. amfiteater; kino ali gledališče na prostem

3. stadion (zlasti nogometni)

4. arena (za korido)

aréna (-e) f

1. arena:
cirkuška arena arena del circo

2. pren. arena; scena:
politična arena arena, scena politica

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.

aristocrazia f

1. aristokracija, plemstvo, plemiči

2. pren. aristokracija, elita, smetana:
aristocrazia del pensiero, della cultura duhovna aristokracija, kulturna elita

3. pren. prefinjenost, uglajenost

aristokracíja (-e) f

1. (plemstvo) aristocrazia; ekst. patriziato; aristocratici

2. ekst. aristocrazia:
intelektualna aristokracija l'aristocrazia intellettuale

3. (mogočneži)
finančna aristokracija l'alta finanza, i magnati della finanza
šalj. industrijska aristokracija i magnati dell'industria, i padroni del vapore
zemljiška aristokracija la grande proprietà, i grandi proprietari

arktičen pridevnik
1. (o severnem polarnem območju) ▸ arktikus, sarkvidéki, északi-sarkiNa nekaterih arktičnih območjih so se namreč že ustvarile razmere za kmetijstvo, ki prej ni bilo mogoče. ▸ Néhány sarkvidéki területeken már létrejöttek olyan feltételek a mezőgazdaság számára, amelyek korábban nem voltak lehetségesek.
Povezane iztočnice: arktični krog

2. (o vremenskem vplivu) ▸ sarkvidékiVelik del Evrope je zajel pravi arktični mraz. ▸ Európa nagy részét igazi sarkvidéki hideg árasztotta el.

arktični krog stalna zveza
geografija (o navidezni črti na severni polobli) ▸ északi sarkkör
Severni del države leži znotraj arktičnega kroga. ▸ Az ország északi része a sarkkörön belül terül el.
Severno od arktičnega kroga so poletja zelo kratka, vendar tudi vroča. ▸ Az északi sarkkör felett a nyarak ugyan nagyon rövidek, de kifejezetten melegek.

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

armamentario m (pl. -ri)

1. instrumentarij; orodjarna

2. miselni instrumentarij, znanje:
è orgoglioso del suo imponente armamentario filosofico ponosen je na svoje velikansko filozofsko znanje

3. star. orožarna

armatúra (-e) f

1. teh. rivestimento; armatura; blindaggio; camicia:
vodovodna armatura blindaggio delle tubature
armatura parnega kotla camicia della caldaia
elektr. kabelska armatura rivestimento del cavo elettrico

2. grad. armatura

armaturna plošča stalna zveza
avtomobilizem, tehnika in tehnologija (del vozila ali stroja) ▸ műszerfal, műszertábla

armus -ī, m (prim. arma)

1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.

2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.

arnés moški spol oklep; oprava, orodje

blasonar del arnés širokoustiti se, lagati
arneses de montar jezdna oprava

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je

arrēsto m

1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi

2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek

3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje

4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge

5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog

6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor

arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

agua arriba proti vodi
de arriba zviška (navzdol)
arriba de več kot, nad
de arriba abajo od vrha do tal
la parte de arriba gornji del
el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
volver lo de arriba abajo vse premetati
¡arriba! le daj(te)!
¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

arte moški spol ženski spol umetnost, rokodelstvo, obrt, umetnina, umetnija, spretnost, ročnost, veščina; zvijača; na-, pri-prava; opreznost; znanost; ribja mreža

arte decorativo dekorativna umetnost
arte industrial umetna obrt
arte mágica čarovništvo, magija
arte poética poetika
obra de arte umetnina
por arte del diablo s hudičevo pomočjo
tener buen arte pameten biti
no tener arte ni parte nobenega opravka imeti z
artes liberales svobodne umetnosti
bellas artes lepe umetnosti
malas artes podla sredstva

artēria f

1. anat. odvodnica, arterija:
arteria polmonare pljučna odvodnica

2. arterija, važna prometna žila:
arteria del traffico cittadino važna mestna prometnica

artêrija (-e) f

1. anat. (odvodnica, utripalnica) arteria, vaso arterioso

2. pren. arteria:
glavne prometne arterije le principali arterie del traffico