Franja

desenfadaderas ženski spol

tener buenas desenfadaderas znati si pomagati v stiski

désennuyer [dezɑ̃nɥvije] verbe transitif pregnati dolgčas (quelqu'un komu); razvedriti, zabavati

le cinéma désennuie kino razvedri človeka
se désennuyer dolgčas si preganjati

dēserō² -ere -seruī -sertum

1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod

1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

desgreñar skuštrati; zmesti

desgreñarse v lase si skočiti

deshacer* (glej hacer) razstaviti; razkosati; razbiti; uničiti; odpraviti; stopiti, staliti; odpreti, izložiti (kovček); zmanjšati; zapraviti; preklicati

deshacer agravios maščevati zatirane
deshacer en agua raztopiti v vodi
deshacer un embuste odkriti prevaro
deshacer un error popraviti napako
deshacer un nudo vozel razvozlati
deshacerse narazen iti; razvezati se; razbiti se; raztopiti se; umirati od poželenja
deshacerse de alg. znebiti se koga
deshacerse en alabanzas (elogios) čezmerno hvaliti
deshacerse en llanto v solzah se topiti
deshacerse la cara težko si raniti obraz
estar deshaciéndose čisto obupan biti

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

dēsiliō -īre -siluī, poklas. -silīvī (Col.), -siliī (Col., Iust., Aus.), st.lat. -suluī (Pl.) (-sultum) (dē in salīre) dol (po)skočiti, s česa skočiti (skakati); abs.: O. (Metam. X, 722), desilite, milites C., ille desilit (namreč z voza) Cu. Izhodišče s praep.: de raeda Ci., de navibus C., de muro Suet., ex essedis, ex equis C., ex equo, ex navi L., e tribunali Cu., ab equo V., ab alto curru O.; pesn. in poklas. s samim abl.: curru V., lecto, altis turribus H., saxo O., tribunali T., vehiculo Arn. Smer s praep.: ad terram e scapha Pl., ad pedes C., de navi in scapham Pl., in undas, in rogos medios O., in scapha s Cu., in mare Suet.; pren.: si non … moraberis … nec desilies imitator in artum H. in ne skočiš … v ožino = se ne zaletiš, d. in mortem Sen. ph. pognati se v smrt; (o neživih subj., npr. o vodi) = priskakljati, privreti: unde loquaces lymphae desiliunt tuae H., montibus altis levis crepante lympha desilit pede H.; ex alto desiliens aqua O. dol vršeča; (o blisku, streli) = (dol) švigniti (švigati): vidistis … fulmina aetheriā desiluisse domo Pr.

dēsinō -ere -siī -situm

1. intr. nehati, poneha(va)ti, konč(ev)ati se: omne bellum … aegerrume desinere (ACI) S., quo (puero) ferrea … desinet … gens V., ut incipiendi fuerit ratio, ita sit desinendi modus Ci., unde coepit oratio mea, ibi desinet L., unde initium fecit et ubi desiit (vox) Vitr., desierant imbres O., desinat ira O., caduca occidunt desinuntque Plin. iun., Pyrenaeus desinens Fl.; ret.: illa, quae similiter desinunt Ci. = ὁμοιοτέλευτα (prim. Q. IX, 3, 79), similiter desinens est, cum … similes exitus habent (casūs) Corn., in iisdem verbis d. Q.; apud Ciceronem omnia desinunt (poteka vse mirno), apud Pollionem cadunt (drvi h koncu) Sen. ph.; (o govorniku) = konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati): non semper eodem modo d. Ci., ut quo ex genere coeperis translationis, hoc desinas Q., in hoc desisse versu Suet.; (o barvi): quod … in viola desinat fulgor Plin. ker prehaja … v vijoličasto. Z in in acc. s čim končevati se, v kaj preiti, prehajati, izgubljati se: in pristim desinit alvus V., desinat in piscem mulier H., desinit in lacrimas O. njen govor se konča s solzami, aestas in autumnum desinit Sen. ph. se prevrača v jesen, cauda in tenuitatem desinens Pl. se končuje koničasto. V pass. brezos.: si esset factitatum, non esset desitum Ci., tunc bene desinitur O.

2. (redk.) trans. (z acc. rei) kaj, od česa odnehati, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati), opustiti (opuščati), s čim prekiniti (prekinjati): telam Ter., libenter artem desinerem Ci., d. bellum S. fr., versūs V., artem athleticam, oppugnationem Gell., amicitiam cum aliquo Fr.; včasih = zapustiti: dominam O.; pesn. (po grškem zgledu) z gen. = kaj, s čim nehati: desine blanditiae Caecil. fr. nehaj laskati, desine … querelarum H. (prim.:λῆγε κλαυμάτων), consul non desinit irae Sil.; z abl.: desine … communibus locis Ci. odstopi od … Večinoma z inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mirari Torquatus desinat Ci. Torkvat naj se neha čuditi, naj se ne čudi več, illud timere desino Ci. tega se ne bojim več, alere morbum d. N., vivere d. Sen. ph. ne več živeti, morari inter homines desisse (dvoumno) Suet.; v pass. (nav. z inf. pass.): orationes a plerisque legi sunt desitae Ci. govorov večina ni več prebirala, vocari est desitus Ci., desitum est disputari Ci., cum Philippo non ante desitum (est) bellari L.; abs. (ustrezni inf. dostavimo v mislih): desine Kom. (= παῦε) nehaj, pusti (to), stoj, miruj, iam desino Ter., desine plura (sc. dicere), puer V., desine, tibia, versūs (sc. canere) V., desine, desierat (sc. loqui) O., optimus virtutis finis est, antequam deficias, desinere Sen. rh.; (o gledališkem igralcu in govorniku) = ne več nastopiti, s scene umakniti se: Ci. ep. (VII, 1, 2), Q. (XII, 11, 3); (o vojaku) = ne dalje služiti: Sen. rh. (Controvers. lib. I, 8, 8).

Opomba: Pf. desii; toda tudi v cj. desiverit: Gell. Sinkop. obl. iz perfektove osnove: desit Mart., desissem Cat., desisset Gell., desisse Ci. ep., Suet.

desirous [dizáiərəs] pridevnik (desirously prislov) (of, to do)
željan; poželjiv

to be desirous of s.th. želeti si kaj, hrepeneti po čem

deskati glagol
1. (voziti se z desko po snegu) ▸ snowboardozik, hódeszkázikSmučati že znam, zdaj se bom učila še deskati. ▸ Síelni már tudok, hódeszkázni még most tanulok.
Rada tudi kolesarim, pozimi pa deskam na snegu. ▸ Szeretek kerékpározni is, télen pedig hódeszkázom.
Sopomenke: bordati

2. (voziti se z desko po vodi) ▸ szörfözikKupila sem si rabljeno jadralno desko in si uresničila dolgoletno željo, da se naučim deskati. ▸ Vásároltam egy használt szörfdeszkát és megvalósítottam a régi álmomat, hogy megtanulok szörfözni.

3. (brskati po spletu) ▸ szörfözik

desmentir [-ie/i-] na laž postaviti, demantirati, zanikati, ovreči, za napačno proglasiti; ne se skladati, s prave poti kreniti

desmentir su cuna zatajiti svojo dobro vzgojo
desmentir las sospechas odstraniti sum
desmentirse nasprotovati si

desollar [-ue-] odreti, odirati; obrekovati

desollarla, desollar la zorra, desollar el lobo prespati pijanost
desollarle a uno vivo koga hudo obrekovati
desollarse kožo si odrgniti; nobenega sramu ne imeti

désorienté, e [dezɔrjɑ̃te] adjectif brez orientacije, figuré zmeden, izgubljen, neodločen

être tout désorienté ne si vedeti pomoči, biti čisto zmeden

despabilar utrniti (luč); bistriti (razum); spodbuditi; ukrasti, zmakniti; izpuliti

despabilarse postati živahen; zganiti se; zbrati se
despabilarse los ojos oči si pomencati

despolvorear izprašiti

despolvorearse los ojos prah si iz oči obrisati

desserrer [dɛsɛre] verbe transitif zrahljati; odviti; odpeti; popustiti; familier zadati (udarec)

se desserrer zrahljati se, odviti se
desserrer le cœur olajšati si srce
desserrer les dents odpreti usta, ziniti
ne pas desserrer les dents, les lèvres, la bouche ničesar ne reči, molčati
desserrer les nœuds (figuré) popustiti, zrahljati vozle, vezi
l'écrou s'est desserré matica vijaka se je zrahljala, je popustila

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

dēstituō -ere -uī -ūtum (dē in statuere)

1. (spodaj) postaviti (postavljati), vele(va)ti komu (spodaj) nastopiti, kam stopiti, kje postaviti se: duo signa hic Pl., omnes servos ad mensam ante se Caecil. fr., in alto navem anchoris Naev. fr., aliquem ante pedes L., ante tribunal regis destitutus, cohortes extra vallum (pod taborom) destitutae L., palum in foro d. Gell., in armario … destitutus Gell. vtaknjen v … ; pren.: destituti inter patrum et plebis odia L. postavljeni, inter optimam conscientiam et iniquissimam fortunam destitutus Cu., obtutum acerrimum in me destituit Ap. gleda me z odprtimi očmi; occ. (o upadajoči vodi) na dno (na suho) postaviti (postavljati), na dnu pustiti (puščati): freta destituent nudos in litore pisces V., d. animalia marina Mel., cum fluitantem alveum … tenuis in sicco aqua destituisset L., ut quemque timentem altitudinem destitueret vadum L., destituta navigia, aestu destituta navigia Cu. nasedle.

2. na strani, na mestu pustiti, zapustiti (zapuščati): urbem, vehicula Cu., inceptos favos O., rem incohatam ali inceptam fugam O. popustiti; v pass.: signa relicta et destituta Ci.; (pogosto o osebah) zapustiti = koga samega pustiti (puščati): videtis … destitui alios in convivio Ci., nudus paene est destitutus Ci., velut in solitudine destitutus Cu., aliquem in loco peregrino abiectum d. Petr.; occ. zapustiti = brez pomoči pustiti, nevarnemu položaju prepustiti (prepuščati): iste subito solus destitutus pertimuit Ci., nonne eum in septemviratu (pri potegovanju za … ) destituisti? Ci., cum in hac miserrima fortuna (v tem nesrečnem položaju) destitutus sit Ci., multo etiam gravius, quod sit destitutus, queritur C., sagittarii destituti inermes (brez orožja, namreč za boj iz bližine) interfecti sunt C., d. aliquem in ipso discrimine periculi L., destitutos se esse cernebant Cu.

3. pren.
a) (o neživih subj.) zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati): prospero cursu vectum … destituit ventus L., non te destituit animus, sed vires meae Ph., vigor non destituit vultum Cu., non memoria solum, sed etiam mens eum destituit Cu., ingredientem destituebant poplites minus firmi Suet., aliquem fortuna destituit Vell., Sen. rh., Sen. ph., Suet. ali samo fortuna destituit Sen. rh., Lucan. — Od tod adj. pt. pf. dēstitūtus 3 α) zaradi česa zapuščen, osamljen, brez pomoči: destitutus morte liberorum ali parentum Suet. β) brez česa, ob kaj, kaj izgubivši; z abl.: tantā spe Cu., omni spe Vell., virtute militum Vell., scientiā iuris Q., fortunae ornamentis Iust.; z a(b): ab omni spe, ab unica spe L., a re familiari Suet.; abs. solatio d. Ps.-Q. brez utehe.
b) ne izpolniti (izpolnjevati), neuspešno narediti (delati), (pre)varati, ogoljufati: morando spem L., spem civium Iust., primas spes Cu., conata eius Vell., consilium alicuius Suet., destituit deos mercede pactā Laomedon H. je ogoljufal za dogovorjeno plačilo, si destituat spes L., nec spes destituat Tib.; v pass.: inlusi destitutique Ci., quae destituta exspectatio est L.