Franja

dénatter [denate] verbe transitif razplesti kite

dénatter ses cheveux razplesti si lase

dēnegō -āre -āvī -ātum

1. odločno tajiti, utajiti (utajevati), zanik(ov)ati: Aquilium non arbitramur, qui denegavit Ci. ep., obiecta d. T.; z ACI: datum (esse id) denegant, quod datum est Pl.

2. povsem odreči (odrekati), odbi(ja)ti, kratiti, odločno braniti se (kaj storiti), odločno odreči (odrekati): expetita colloquia et denegata commemorat C., denegat hoc genitor O.; z dat.: si tibi denegem, quod me oras Pl., d. alicui praemium dignitatis Ci., id antea petenti C., nulli adversus Romanos auxilia Hirt., operam rei publicae L., sperata gaudia nymphae denegat O., d. sibi eam gloriam T.; z dvojnim acc.: illa meam mihi se iam denegat Pr.; pren. (o neživih subj.): terra tibi fruges, amnis tibi deneget undas O., ei natura sua oratorium ingenium denegavit T.; z ACI: qui … denegarit se dare granum tritici Pl., qui denegarat se commissurum mihi gnatam suam uxorem Ter.; z inf.: dare denegaris Ter., nec, si plura velim, tu dare deneges H., numquam pro te deneget esse miser Pr.; nihil denegatur alicui s quominus: tamquam nihil denegatum sit ei, quominus paratissimus esset Caelius in Ci. ep.; brez objektnega acc.: cum deprecantibus amicissimus … viris aliquandiu denegavisset Suet.; o abstr. subj.: potest enim mihi denegare occupatio tua Ci. ep.; čisto abs.: si deneget Ter., denegandi pudor Ter.

denken (dachte, hat gedacht) misliti (sich si, an na, über/von o); (kurz an etwas denken) pomisliti na, spomniti se na; (zu Ende denken) domisliti; (grübeln) premišljevati; solange ich denken kann kar pomnim; gedacht getan rečeno storjeno; sich in jemandes Lage denken vživeti se v položaj

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dentātus 3 (dēns)

1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

2. pren. (o stvareh)
a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dēnūntiatiō -ōnis, f (dēnūntiāre)

1. napoved, naznanilo, poseb. vnaprejšnje ali predhodno; abs.: hac denuntiatione conterritus L. ali territus Iust., si … nulla denuntiatione in se conversum intrarit oratio Q.; s subjektnim gen.: ad M. Laecam … Catilinae denuntiatione convenit Ci., d. paucorum, universae civitatis L.; z objektnim gen.: calamitatum Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., denuntiatione quietis territus Vell.

2. occ.
a) grožnja, pretenje, pretnja: periculi C., ingentis terroris L., belli Ci., L. ali armorum L. grožnje z vojno, citra hanc denuntiationem (sc. belli) Q., quem consul proscriptionis denuntiatione terrebat Ci. grozeč mu s proskripcijo.
b) jur. α) ovadnikova izpoved, izjava pred sodiščem: accusatorum denuntiationes Suet. β) testimonii d. poziv na pričanje: Ci. γ) predhodno naznanilo koga, da hoče koga tožiti pred sodiščem ali da pride kdo pred sodišče: Symm., Icti.
c) odredba, ukaz: contra denuntiationem senatūs ab eo (sc. a Iugurtha) occisus est L. epit.

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

deny [dinái] prehodni glagol
zanikati, (u)tajiti; odreči, odrekati se; odbiti, pritrgati

there's no denying ne da se zanikati, treba je priznati
I don't deny but he may thought so ne trdim, da ni tako mislil
he will not be denied ne da se odpraviti
to deny o.s. to s.o. dati se pred kom zatajiti
to deny o.s. s.th. ne si česa privoščiti
to deny on oath s prisego zanikati

dépatouiller, se [-patuje] familier zlesti iz blata, figuré izvleči se iz težavnega položaja

laissez-le se dépatouiller pustite ga, naj si pomaga sam!

dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
cela dépend de vous to je od vas odvisno
cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji

dépense [depɑ̃s] féminin strošek, izdatek; poraba (goriva); jedilna shramba

dépense imprévue nepredviden izdatek
dépenses pluriel accessoires, menues dépense postranski, mali izdatki
grosse, folle dépense velik, nor izdatek
dépenses courantes tekoči izdatki
dépense d'eau, de courant, d'essence poraba vode, toka, bencina
dépenses d'entretien vzdrževalni stroški
dépenses d'Etat, publiques državni izdatki
dépenses de ménage gospodinjski izdatki
dépenses militaires, particulières, supplémentaires vojaški, posebni, dodatni izdatki
dépenses de personnel, de salaires izdatki za osebje, za plače
avoir l'initiative de la dépense razpolagati z denarjem, voditi blagajno
couvrir une dépense kriti izdatek
entraîner des dépenses povzročiti stroške
équilibrer dépenses et revenus uravnovesiti izdatke in dohodke
faire face aux dépenses plačati stroške
se mettre en dépense delati si stroške; figuré zelo se truditi
réduire les dépenses omejiti, zmanjšati izdatke
regarder à la dépense biti varčen
ne pas regarder à la dépense ne gledati na izdatke, mnogo izdati
rembourser quelqu'un de ses dépenses komu povrniti stroške
régler les dépenses poravnati stroške, izdatke

dépenser [depɑ̃se] verbe transitif (po)trošiti, izdati; zapraviti; porabiti

se dépenser da(ja)ti si mnogo truda, izčrpati se (en v), porabiti svoje sile
dépenser sans compter metati denar skoz okno, trošiti denar tjavdan
se dépenser physiquement izčrpa(va)ti se fizično
dépenser sa salive (figuré) zaman govoriti
vous avez beau vous dépenser zaman se tako močnó trudite

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

depilare v. tr. (pres. depilo) puliti, odpraviti, odstraniti dlake, depilirati:
depilare le pelli odstraniti dlako s kože
depilare le sopracciglia puliti si obrvi

déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne

dēpleō -ēre -plēvī -plētum izprazniti (izpraznjevati), zaje(ma)ti: oleum Ca., Col., sanguinem Plin. puščati, tako tudi d. animal P. Veg. živali (dat.) puščati; pren.: si veteres (fontes) digno deplevimus haustu Stat.

dēpoliō -īre (-īvī) -ītum zgladiti, zlikati: si … cote depolitum est Plin.; šalj.: virgis dorsum depoliet meum Pl.

dēportō -āre -āvī -ātum

1. dol (za)nesti (zanašati), dol nositi, dol spraviti (spravljati): Indus … magnam … vim seminum secum … dicitur deportare Ci. nosi baje z vodo … , ut omne argentum statim ad mare ex oppido deportaretur Ci., quae (naves) priorem partem exercitus eo deportaverant C., infestatur (Elymais) et serpentibus, quos flumina deportant Plin., quoniam (oleum) mitiget naturam asperam (maris) lucemque deportet Plin. in luč dol spušča.

2. odnesti (odnašati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati): in castra frumentum C., omnia sua (sc. navibus) C., sua omnia … partim Salamina, partim Troezena deportant N., ossa eius in Cappadociam ad matrem … deportanda curarunt N., d. decumas ad aquam Ci., ad fructus deportandos onerariam navem comparare Ci., signa e Graecia domum suam d. Ci., Agyrio vasa Syracusas deportata sunt Ci., Pleminium legatum vinctum Romam d. L., saucios suos iubet in plostris deligatos (ko so bili obvezani) Adrumentum deportari Auct. b. Afr., d. a Munda materiem illo Auct. b. Hisp., corpus a Nola Bovillas usque Suet., exercitum Iust.

3. occ.
a) (iz province ali kake osvojene dežele) kaj s seboj ali domov prinesti (pripeljati): non te ex Sicilia litteras in Verrem deportare velle Ci., cedo tabulas! non deportavi Ci., aliud nihil ex tanta praeda domum suam d. Ci., eos testes deduxi (sem [s seboj] semkaj pripeljal) et eas litteras deportavi (sem [s seboj] semkaj prinesel), ut … Ci., nihil aliud de hac provincia nisi illius benevolentiam d. Ci., aliquod … ex Asia deportatum flagitium ac dedecus Ci., ut diceret frustra se triumphum tertium deportaturum fuisse, nisi … Ci. da bi si zastonj prinesel zmagoslavje, da bi zastonj dosegel zmagoslavje, ex Hispania triumphum deportavit N., victorem exercitum deportavit Ci. je domov pripeljal, si deportandus exercitus victor ex Africa esset L., in trierem (po drugih triremem), quae ad eum erat deportandum missa, ascendit N., d. laurem T., quam (gloriam) ex illis gentibus deportaverat Cu., solacia suis pro auxiliis deportant Iust. prinesejo domov.
b) (poklas.) koga dosmrtno v pregnanstvo (na kak oddaljen in pust kraj, poseb. na kak otok) odpraviti (pregnati); deportatus je izgubil državljanstvo in vse imetje, relegatus je oboje obdržal: Ulp. (Dig.), ut liberti quoque … Italiā deportarentur T., Vibius Serenus … de vi publica damnatus … in insulam Amorgum deportatur T., rei deportati Q., deportatus in Aegyptum Iust.