-
terreus 3 (terra) narejen (zgrajen, sezidan, izdelan, ustvarjen) iz zemlje (prsti), zemljén, zêmeljski, zêmeljn, ilovnat, glinen, prstén: murus, agger Varr., terrea progenies V., regnum quod ambit diva et marina et terrea Prud.
-
terri-gena -ae, m in f (terra in gīgnere) iz zemlje rojen ali rojena, od zemlje rojen ali rojena, sin (hči) zemlje, otrok zemlje: genus terrigenarum Lucr. iz zemlje rojeni (= prvi človeški) rod, otroci zemlje (Zemlje); o Gigantih, ki jim je bila Zemlja mati: Sil., Val. Fl. (z gen. pl. terrigenûm), Typhoeus O., Typhoeus terrigena O. sin Zemlje, zemljerojenec; pesn.: terrigenae populi ali fratres O. možje, zrasli iz zmajevih zob, ki sta jih posejala Jazon in Kadmos; animalium terrigenarum deceptor oppressor exstinctor Aug.; o kači: Sil., Stat.; o polžu (cochlea): Plin.
-
terri-genus 3 (terra in gīgnere) iz zemlje rojen, iz zemlje zrasel: animalia Tert., semen Ven.
-
terrulentus 3, adv. -ē (terra)
1. (po)zemeljski, (po)zemski, (po)sveten: quod terrulentum ac sordidum Prud.; adv.: rem spiritualem quaerere Prud.
2. zemeljski, zêmeljn, iz zemlje zrasel: terrulentis fungitur Prud. žrtvuje zemeljske rastline, zemeljske plodove.
-
tesaurizzare v. tr. (pres. tesaurizzo)
1. ekon. tezavrirati, shraniti
2. ekon. začasno vzeti denar iz obtoka
3. pren. kopičiti, zbirati duhovne dobrine, vrednote
-
tēstāceus 3 (tēsta)
1. opéčen, opéčnat, lončén: vas, vasculum Hier., pavimentum, structura Vitr., opus Plin. iun. = subst. testāceum -ī, n delo ali izdelek iz opeke: Plin.; meton. opekast = opéčn(at)e barve: gemma, pira Plin.
2. lupinast, z lupino pokrit, lupino imajoč: insectorum omnium et testacei operimenti oculi Plin. oči vseh žuželk in lupinarjev, omnia testacea Plin. vsi lupinarji.
-
tester3 [téstə] samostalnik
pogovorno srebrn kovanec za pol šilinga
zgodovina šiling iz dobe Henrika VIII
-
tēsteus 3 (tēsta) iz prsti sestoječ (narejen, izdelan), prstén: corpus Macr., indumentum animi Macr., fragmen Prud.
-
tetrachord [tétrəkɔ:d] samostalnik
glasba tetrakord, akord iz 4 tonov; glasbilo (lira) na 4 strune
-
tetrad [tétræd] samostalnik
število 4; komplet iz 4 delov; četvorica
kemija element, ki veže 4 atome vodika
-
tetragram [tétrəgræm] samostalnik
beseda iz 4 črk
-
tetragramma1 m (pl. -mi) tetragram, beseda iz štirih črk
-
tetragrammatos -on (gr. τετραγράμματος) iz štirih črk sestoječ, četveročrkoven, štiričrkoven: nomen Domini Isid.
-
tetrameter [tetrǽmitə] samostalnik
četveromer, stih iz 4 stopic, ločen s cezuro
-
tétramètre [-mɛtrə] masculin stih iz štirih, navadnih ali dvojnih stopic, ločen s cezuro; četveromer
-
tetrametrus 3 (gr. τετράμετρος) iz štirih metrov sestoječ, štirimetrn, tetrametrn; v jambskih, trohejskih in anapestovskih verzih = iz štirih dvojnih stopic ali dipodij sestoječ; v drugih (daktilskih, kretiških, bakhejskih, antispastičnih, horijambskih, pajonijskih in dohmijskih) verzih = iz štirih navadnih stopic sestoječ, štiristopen, štiristopičen: versus Prisc., pes Isid.
-
tetrapharmacum (tetrafarmacum) -ī, n
1. obliž iz štirih učinkovin (snovi): Veg. ap. Cels., Cels.
2. obrok (jed, „skuha“) iz štirih jedi: ususque est Hadriani tetrafarmaco frequenter, de quo in libris suis Marius Maximus loquitur Lamp.
-
teutlophacē -ēs, f (gr. τευτλοφακῆ) tevtlófaka = jed iz mangolda (ali blitve) in leče: Cael. — Soobl. seutlophacē -ēs, f (gr. σευτλοφακῆ): Cael.
-
text [tekst] samostalnik
besedilo, tekst; izvirnik, izvirne besede (kakega pisca), dobeseden tekst; tekstno kritična izdaja (dela); mesto ali citat iz biblije; predmet (obravnavanja, pridige), téma
tisk stopnja tiskarskih črk; fraktura (gotica)
to stick to one's text figurativno ostati pri stvari
-
Textwort, das, citat iz Svetega pisma