Franja

télécommander [-kɔmɑ̃de] verbe transitif upravljati iz daljave (un avion letalo)

telescope word [téliskoup wə:d] samostalnik
iz dveh besed zložena beseda (npr. motel = motorist's + hotel)

Telmēssus in Telmēssos -ī, f (Τελμησσός) Telmés, bogato pristaniško mesto v Likiji, po drugih v Kariji; slovelo je po svojih vedeževalcih: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod

1. subst.
a) Telmēssēs -ium, m (Τελμησσεῖς) Telméšani, Telmésijci, preb. Telmesa: L., Ci.
b) Telmēssius -iī, m Telméšan, Telmésijec, iz Telmésa izhajajoč (izvirajoč, doma): ager qui Ptolemaei Telmessii fuisset L.

2. adj.
a) Telmēssicus 3 telméški, telmésijski: sinus L.
b) Telmēssis -idos, f (Τελμησσίς) telméška, telmésijska: unda Lucan.

tematico agg. (m pl. -ci)

1. tematski, tematičen

2. jezik izvirajoč iz osnove, debelski, korenski

Temnos -ī, f (Τῆμνος) Témnos, mesto v Ajoliji (v Mali Aziji) severno od Hermovega izliva (zdaj ruševine Nimrud Kalesi pri Gürece): Ci., Plin. — Od tod
a) Temnītēs -ae, m (Τημνίτης) Temnít = Témnošan, iz Temnosa (izhajajoč, izvirajoč, doma); tudi v pl.: Ci.
b) Temniī -ōrum, m Témnijci, Témnošani, preb. Temnosa: T.

tȅrdāh m (t. tezgâh)
1. nizka delovna mizica v obrtniški delavnici: kraj niskoga -a sjedio je majstor
2. lončarsko kolo (vreteno)
3. okvir iz letev, v katerega upenjajo ustrojene kože

tergīnum -ī, n (tergum) bič iz jermena, korobač: numquam edepol vostrum durius tergum erit quam terginum hoc meum Pl., orationem facere conpendi potes: salve, dum salvo tergo et tergino licet Luc. ap. Non.

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

Terīna -ae, f (ἡ Τέρεινα) Terína, mestece v Brutiju: L. — Od tod adj. Terīnaeus 3 (Τερειναῖος) terínski, terinájski, iz Terine prihajajoč: sinus Pl., quidam Elysius Ci.

tèrluci tȅrūkā m mn. (t. terlik) dial. ženske copate iz safiana ali škrlatnega usnja, izvezene z zlatom, srebrom ali svilo: seki sam terluke kupio

ternaire [tɛrnɛr] adjectif sestavljen iz treh enot, iz treh elementov; trojen

nombre masculin ternaire troštevilčno število

ternal [tə́:nəl]

1. pridevnik
trojen; sestavljen iz treh (delov)
kemija sestavljen iz treh elementov (atomov)

ternal number trištevilčno število

2. samostalnik
trojka (številka); trojica

ternario

A) agg. (m pl. -ri) ternaren, ki je iz treh enot

B) m (pl. -ri) lit. tercina; trizložni stih

ternārius 3 (ternī) iz treh sestoječ, trojen: numerus Aus., Aug., Macr. tri, trojka, scrobis Col. tri čevlje globoka, formae (sc. aureorum) Lamp. zlatniki, vredni po 100 zlatih denarjev.

ternārius-dēnārius 3 (ternī denī) iz 13 sestoječ: Prisc.

terracota ženski spol terakota, žgana glina; figura iz terakote

terra cotta [térəkɔ́tə] samostalnik
žgana glina, terakota; figura iz terakote

terraqueo agg. iz zemlje in vode:
globo terraqueo zemeljska obla

terraqueous [teréikwiəs] pridevnik
sestavljen iz kopnega in vode (področje, površina)

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.